Čeprav četrtkov prvi dan srečanja evropskih voditeljev v Bruslju po pričakovanjih ni prinesel konkretnih odločitev, pa se je razprava vseeno zavlekla v zgodnje jutranje ure.

"To je dober teden za EU, ki si ga je vredno zapomniti," je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Najprej je Evropska unija v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir, nato je dosegla dogovor o prvem stebru bančne unije - enotnem bančnem nadzoru in potem še pomembne odločitve o najranljivejšem členu evrske verige - Grčiji, ki so ji sprostili 34 milijard evrov pomoči.

V četrtek pa so po besedah Van Rompuya evropski voditelji na "zelo konstruktivnem" zasedanju sprejeli odločitve o dveh pomembnih zadevah: krepitvi bančne unije ter krepitvi konkurenčnosti in rasti v območju evra.

Temeljni cilj bančne unije je zmanjšanje tveganja za države in davkoplačevalce, ki so bankam v krizi pomagali z milijardnimi injekcijami. Predsednik Evropskega sveta je zadovoljen, ker se bančna unija rojeva hitro - junija ni bilo še nič, danes pa imamo dogovor članic o zakonodaji za enotni bančni nadzor.

"A tu se ne bomo ustavili," je poudaril Van Rompuy, saj se do junija 2013 pričakuje dogovor o drugem in tretjem stebru bančne unije - skupnem okviru za reševanje bančnih kriz in skupnem okviru za sheme za zavarovanje bančnih vlog.

Disciplina in solidarnost
Če je bil poziv k dogovoru o drugem in tretjem stebru pričakovan, pa je bilo po drugi strani presenetljivo, da so voditelji pozvali Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, naj za razpravo na vrhu junija leta 2013 pripravita štiri konkretne predloge za krepitev konkurenčnosti in rasti, ki vključujejo tudi najbolj razvpiti ideji v viziji poglabljanja evropske integracije.

To sta ideji, ki predstavljata koncept palice in korenčka, discipline in solidarnosti - individualne reformne pogodbe, ki so v sklepih vrha imenovane "pogodbe za konkurenčnost in rast", ter "solidarnostni sklad", iz katerega bi članice, ki bi se zavezale k reformam, dobile finančne spodbude za njihovo izvedbo.

"Solidarnostni sklad" je novo ime za sporno idejo, ki se je sprva imenovala evrski proračun, nato fiskalna zmogljivost in še kakšno ime bi se našlo v načrtih za poglabljanje evrske integracije.

Van Rompuy je poskušal v odgovoru na vprašanje, zakaj v sklepih ni več izraza "fiskalna zmogljivost", razčistiti zmedo, ki se pojavlja v povezavi s tem instrumentom, ki dobiva v različnih fazah predvidenega poglabljanja integracije različna imena.

Obstajata dve vrsti fiskalne zmogljivosti, je dejal. Prva je povezana z reformnimi pogodbami. Druga pa s soočanjem z asimetričnimi šoki, torej s spornim vprašanjem skupnega zadolževanja.

Prva je torej resno v igri naslednje leto, druga pa ne, saj voditelja nista dobila naloge, da jo konkretizirata do junija 2013. A Van Rompuy ob tem poudarja, da seveda to ne pomeni, da ne more komisija še naprej raziskovati tudi te druge možnosti.

Druga dva konkretna predloga, ki ju bosta Van Rompuy in Barroso pripravila za razpravo na junijskem vrhu, se nanašata na usklajevanje pomembnih gospodarskih reform ter socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije.