"Z zadovoljstvom naznanjam, da je dosežen nov dogovor, pot do njega je bila težka," je povedal vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Dogovor bi bil lahko po njegovih besedah sklenjen že prej, vendar ni bilo političnega soglasja za to. "Tako imamo zdaj boljšo rešitev v slabših okoliščinah," je dodal.

Tokratna rešitev je boljša zato, ker je osredotočena na najbolj pereče težave na otoku, ki so nakopičeni v dveh največjih ciprskih bankah, je prepričan. Predvideva namreč zaprtje najbolj problematične, druge največje ciprske banke Laiki, ki je "ni mogoče rešiti", in prestrukturiranje največje banke, Bank of Cyprus.

Bančne vloge do 100.000 evrov so zavarovane
Najpomembnejša razlika v primerjavi s prvotnim dogovorom je, da so zavarovane vse bančne vloge do 100.000 evrov. Banko Laiki bodo razgradili na "dobro" in "slabo", zavarovane vloge do 100.000 evrov bodo prenesli v Bank of Cyprus, delničarji, imetniki obveznic in lastniki nezavarovanih vlog v Laiki pa bodo izgubili vse. Ta rešitev bo prinesla 4,2 milijarde evrov.

Jasno je, da bodo imeli izgube tudi imetniki obveznic in delničarji v Bank of Cyprus. Tisti z vlogami nad 100.000 evrov naj bi ostali brez dela denarja, njihove vloge pa bodo do preklica zamrznjene. Kolikšen delež bodo izgubili, se bodo še dogovorili v prihodnjih tednih, ko bodo dorekli tudi to, kakšne bodo omejitve prenosa kapitala. "Pomembno je, da mora imeti banka devet odstotkov kapitala," je dejal Dijsselbloem.

Občutno zmanjšanje bančnega sektorja
Prav tako ima dogovor o pomoči, ki so ga dorekli predsedniki evropskih institucij in Mednarodnega denarnega sklada ter ga vseskozi usklajevali z vlado v Nikoziji, še eno pomembno zavezo - Ciper 10 milijard evrov ne bo mogel porabiti za dokapitalizacijo bank. Izjemno velik ciprski bančni sektor se bo moral do leta 2018 prepoloviti in v deležu BDP-ja doseči povprečno velikost v Evropski uniji. Zdaj je več kot petkrat večji od državnega bruto domačega proizvoda.

Brez parlamentarne razprave
Evropski partnerji so zahtevali tudi zavezo, da dogovora ni treba potrditi v parlamentu, ki je sicer prve zahteve za pomoči zavrnil. Dijsselbloem tokrat pravi, da potrditev ni potrebna zato, ker ne vključuje več spornega davka na bančne vloge. "Imamo dogovor, ki je v interesu Ciprčanov in Evropske unije," je ob odhodu dejal ciprski predsednik Nikos Anastasiades.

Evrska skupina pričakuje, da se bodo ciprske oblasti in trojka o krovnem dokumentu o programu pomoči, memorandumu o soglasju, natančneje dogovorile v začetku aprila.

Pomoč Cipru bo prvič črpana zgolj iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Prvi obrok naj bi Ciper, če bo šlo vse po načrtih, dobil v začetku maja. Evropska komisija je obljubila, da bo vzpostavila posebno delovno skupino, ki bo ciprskim oblastem dajala tehnično pomoč pri izvajanju programa.

Lagardova zadovoljna z dogovorom
Tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je presodila, da je to najboljši mogoč dogovor v danih okoliščinah in izpostavila tri vidike: program je osredotočen na reševanje težav v dveh največjih bankah, breme je porazdeljeno med Evropejce in Ciprčane ter na ciprski strani med davkoplačevalce in nezavarovane varčevalce v dveh bankah. To bo po njenem mnenju zagotovilo za "trajno in trdno" rešitev, ki bo poskrbela, da bo ciprski dolg do leta 2020 omejen na 100 odstotkov BDP-ja, za kar si je IMF vseskozi prizadeval.

Ciprske banke naj bi svoja vrata znova odprle v torek, a še ni jasno, ali se bo to res zgodilo. Evrska skupina je pozvala k hitremu odprtju, vendar bo natančen datum znan čez dan. V vsakem primeru bo delovanje bančnega sektorja na Cipru v prihodnjih dneh, celo tednih, okrnjeno.

ECB bo še dajal izredna posojila
Pogajanja v Bruslju so potekala pod težo ultimata Evropske centralne banke, ki je zagrozila, da bo brez dogovora o pomoči izredno likvidnostno pomoč, ki je problematični ciprski banki ohranjala pri življenju, dajala le še do ponedeljka. Zdaj naj bi bila posojila še naprej na voljo vsem ciprskim bankam, razen Laiki, ki bo propadla. Laiki je prejela devet milijard takih posojil, te pa bodo zdaj prenesli na Bank of Cyprus, ki je sama prejela milijardo evrov izredne pomoči.

Še vedno naj bi Cipru pomagala tudi Rusija, toda Dijsselbloem je pojasnil, da se z Rusijo pogovarjajo le o podaljšanju ročnosti in znižanju obrestnih mer za obstoječe posojilo, tj. 2,5 milijarde evrov, ki bo zapadlo leta 2016.