Tokijska borza se odpre ob 2.00 po srednjeevropskem času, prva pa se ob 23.00 odpre borza na Novi Zelandiji. Po nekaterih navedbah naj bi ministri pogajanja že zapustili in jih prepustili strokovnjakom, ki naj bi pripravili predloge za pomoč državam, ki bi se znašle v podobnem položaju kot Grčija.

Razprava je sicer odredotočena na dva predloga. V skladu s prvim bi razširili obsotoječi mehanizem plačilnobilančne pomoči državam brez evra tudi na države z evrom. Zgornja meja sredstev bi se s 50 milijard evrov dvignila na 110 milijard evrov. Drugi predlog pa vključuje ločen mehanizem nevladnih posojil samo za države z evrom. Evropska komisija bi tako postala pooblaščena za posojanje denarja na trgih za pomoč evrskim državam, pri posojilih pa bi sodelovalo 16 članic območja evra.

Voditelji evropskih držav: Mehanizem pomoči nujen
K vzpostavitvi evropskega stabilizacijskega mehanizma so po petkovem vrhu in dolgih ter napetih pogovorih pozvali voditelji držav v območju evra, saj so ocenili, da je tak mehanizem nujen. Po njihovem mnenju se namreč območje evra spoprijema s "sistemsko krizo", ki je najhujša od nastanka skupne evropske valute, zato si želijo mehanizma, ki bi zagotovil stabilnost evrskega območja.

Z novim mehanizmom, ki je brez primere v Evropski uniji, bi se povezava v prihodnje izognila ponovitvi grškega scenarija, kjer je dolgotrajno oblikovanje ad hoc mehanizma za posojila Grčiji sprožilo špekulacije finančnih trgov ter s tem strmo padanje vrednosti evra in borznih tečajev po vsem svetu. Z oblikovanjem mehanizma, kot ga še ni bilo, želi Evropska unija finančnim trgom pred njihovim ponedeljkovim odprtjem posredovati močan in jasen signal, da je odločena zaščititi svojo skupno valuto.

Mehanizem brez primere
Do kriznega sestanka ministrov je morala Evropska komisija pripraviti zakonsko podlago za mehanizem, ki še ne obstaja, zato so na Evropski komisiji delali ves konec tedna. Območje evra namreč nima vzpostavljenih pravil, ki bi omogočala reševanje članic v težavah, saj to do zdaj še ni bilo potrebno. Če bodo finančni ministri, med katerimi bo tudi slovenski minister Franc Križanič, sprejeli dogovor o mehanizmu, bo to dogodek brez primere, saj odločanje o tako pomembnih ukrepih in spremembah v Evropski uniji običajno traja več mesecev ali celo let.

V petek so se voditelji držav članic evroobmočja sporazumeli, da bodo obubožani Grčiji posodili 110 milijard evrov, dorekli so pogoje, ki jih mora Grčija ob tem izpolniti, dogovorili pa so se tudi, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi zaščitili evro.

Juncker: Branili bomo evroobmočje
V soboto je vodja evroskupine Jean-Claude Juncker dejal, da med petkom in nedeljo postavljajo obrambno linijo. "Jasno moramo dokazati, da so si države članice evroobmočja pripravljene pomagati in braniti druga drugo, saj si želijo ohraniti evroobmočje," je še povedal Juncker.