S predlogom, ki ga je Evropska komisija predstavila junija lani, želi Bruselj obnoviti in vnovič vzpostaviti ekosistemske funkcije evropskih mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov in urbanih zelenih območij ter živali s teh območij.

Cilj je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij EU-ja, potrebnih obnove, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.

Predlogu nasprotuje EPP

Tokratni dogovor o stališču Sveta EU-ja bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom, kjer je predlog, čeprav ga podpirajo npr. tudi vsaj v delu gospodarstva, močno razdelil politične skupine. Med drugim mu zaradi skrbi glede posledic za kmetijstvo in prehransko varnost nasprotujejo v največji skupini, Evropski ljudski stranki (EPP).

Parlamentarni odbor za okolje, ki je matični odbor za ta predlog, je moral pretekli teden zaradi velikega števila amandmajev prekiniti odločanje o njem. Nadaljeval ga bo čez en teden.

Po navedbah švedskega predsedstva EU-ja dogovor med članicami lovi ravnotežje med ambicioznimi cilji za obnovo narave in zadostno prožnostjo za članice pri izvajanju nastajajoče evropske uredbe, čim bolj enakovrednimi izhodišči za razne deležnike in zmanjšanjem administrativnih bremen.

Kaj so se dogovorili

Članice se npr. strinjajo, da bi do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, a za razliko od komisije predlagajo, da bi to veljalo za skupno površino vseh omenjenih habitatov, ne za vsako posamezno habitatno skupino. Bi pa zato članice morale določiti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.

Obenem naj bi članice po dogovoru za te habitatne skupine morale sprejeti ukrepe, da se njihovo stanje ne poslabša, za habitate, za katere velja ocena, da so v dobrem stanju, in za območja zunaj Nature 2000 pa bi morali k temu stremeti.

Članice predvidevajo tudi vrsto bolj prožnih pristopov pri ukrepanju za obnovo posameznih habitatnih skupin ter tudi pri letnih načrtih za obnovo narave. Namesto da bi morale takoj prvo leto po uveljavitvi zakonodaje sprejeti načrte do leta 2050, je predlagan postopen pristop, najprej načrt do sredine leta 2032, nato do sredine leta 2042 in potem do leta 2050.

Sorodna novica Sodišče državi v zadevi HE Mokrice očita zmotno uporabo materialnega predpisa in več kršitev pravil postopka

Članice med drugim predlagajo tudi, da bi za načrtovanje, gradnjo in upravljanje z objekti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter za njihovo priključitev na omrežje veljala prevlada javnega interesa nad interesom zaščite narave, kar pomeni, da bi veljale izjeme. To predlagano določilo je relevantno tudi za določene primere kolizije teh interesov v Sloveniji. Najbolj odmeven je primer hidroelektrarne Mokrice.

Zadnjega zasedanja ministrov, pristojnih za okolje, v času švedskega predsedovanja EU-ja se je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Na ministrstvu so v sporočilu za javnost poudarili, da se je ambicija osnovnega predloga Evropske komisije v pogajanjih znotraj Sveta EU-ja sicer zmanjšala, a da se še vedno predvideva, da države ugotovijo območja habitatnih tipov potrebnih obnove in opredelijo prioritetne ukrepe obnove v svojih nacionalnih načrtih, v okviru katerih naj bi bilo poskrbljeno, da se ta obnova obravnava enakovredno z ostalimi strateškimi načrti EU-ja.

Brežan: Narava mora imeti ustrezno mesto

Brežan je v razpravi po navedbah ministrstva poudaril, da Slovenija podpira predlog uredbe, saj da se degradacija ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti nadaljujeta. Ekosistemi v dobrem stanju ohranjenosti po njegovih besedah prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in pozitivno vplivajo na zdravje ljudi in gospodarstvo, vključno s turizmom in kmetijstvom.

"Zavedamo se, da Evropa nujno potrebuje obnovljive vire energije, vendar enako nujno potrebuje tudi delež obnovljene narave. Zato mora imeti narava pri načrtovanju razvoja in tehtanju vseh politik ustrezno mesto," so Brežanove besede na zasedanju navedli na ministrstvu.

Minister je po njihovih trditvah izpostavil tudi primere dobrih praks s pripravo nacionalnih programov upravljanja območij Natura 2000 in že izvedenih pozitivnih primerov uspešne obnove ekosistemov. "Pri tem pa se zavedamo izzivov in zahtevnosti dobre komunikacije s ključnimi strokovnjaki, predstavniki sektorskih politik in deležniki," je dejal.

Ob robu zasedanja se je Brežan po pojasnilih ministrstva sestal z evropskim komisarjem za okolje, oceane in ribištvo Virginijusom Sinkievičiusom, češkim kolegom Petrom Hladikom in italijanskim ministrom Gilbertom Pichetto Fratinom.

Sinkevičiusa je povabil na decembrsko zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja v Izoli, kjer bo Slovenija prevzela dveletno predsedovanje konvenciji. S Fratinom pa sta podpisala pismo o nameri za sodelovanje med državama glede ustanovitve čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe v okviru Unesca.

Kaj je številne države motilo

Nekatere vlade so naprotovale predlogu zakona ter se sprspraševale ašujejo, ali EU morda že preveč pritiska z okoljskimi regulacijami gospodarstva. Osnutki pogajalskih dokumentov, kot poroča Reuters, kažejo, da države načrtujejo omilitev delov nove evropske zakonodaje.

Evropska komisija je sprva predlagala zahteve za oživitev izsušenih šotišč, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Vladam naj bi zdaj dopustili, da se v nekaterih primerih izognejo izpolnitvi teh ciljev.

Druga sprememba bi odpravila obveznost zagotavljanja, da se stanje muljastih polojev, travišč, gozdov in drugih habitatov ne poslabša, in jo nadomestila s ciljem "prizadevanja za uvedbo potrebnih ukrepov", da bi to preprečili.

Države, vključno z Dansko, so prav tako opozorile, da bi zakon lahko bil v nasprotju s podnebnimi cilji, če bi oviral gradnjo novih vetrnih elektrarn v naravnem okolju.

Evropska komisija je zagotovila, da se gospodarske dejavnosti lahko nadaljujejo na območjih, kjer se narava obnavlja.

V EU-ju poudarjajo, da vrsta pomislekov pomeni, da vsaj sedem držav, med njimi Danska, Nizozemska, Poljska in Švedska, ni podprlo najnovejšega predloga v pripravljalnih pogovorih prejšnji teden, kar nakazuje tesno glasovanje ministrov.

Parlamentarni odbor za okolje, ki je matični odbor za ta predlog, pa je moral pretekli teden zaradi velikega števila amandmajev prekiniti odločanje o njem. Nadaljeval ga bo čez en teden.