V primeru slovenskega podjetja Čepelnik je Sodišče EU-ja presojalo avstrijsko ureditev, ki v postopku preverjanja morebitnih kršitev delovnopravne zakonodaje naročniku nalaga ustavitev plačila podjetju iz druge članice in plačilo varščine za zavarovanje plačila morebitne denarne kazni, ki bi bila temu podjetju na koncu lahko naložena. Že pravobranilec je ugotovil, da to odvrača avstrijske naročnike od najemanja storitev v tujini, podjetja iz drugih članic pa od ponujanja storitev v Avstriji.

Tudi sodišče je pritrdilo Čepelniku in razsodilo, da je taka ureditev v nasprotju z evropskim pravom. Koen Lenaerts, predsednik sodišča Evropske unije, je dejal: "Ureditev v državi članici je v tej zadevi v nasprotju s 56. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije."

Ukrepa po mnenju sodišča presegata to, kar je nujno za uresničitev ciljev varstva delavcev in boja proti socialnim in drugim goljufijam ter preprečevanje zlorab.

Brez dokumentacije na delovišču
Podjetje Čepelnik so avstrijski organi obravnavali in kaznovali zgolj zato, ker na delovišču, na licu mesta, ni imelo vse potrebne dokumentacije, ampak jo je dostavilo šele pozneje. Družba s sedežem na Prevaljah je na hiši Michaela Vavtija v Avstriji, blizu meje s Slovenijo, opravila storitve v vrednosti 12.200 evrov. Naročnik del je družbi Čepelnik plačal avans v višini 7.000 evrov.

Na gradbišču je avstrijska finančna policija v inšpekcijskem pregledu ugotovila, da je slovensko podjetje storilo dve upravni kršitvi. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavilo začetka dela, v povezavi s plačami pa za štiri napotene delavce ni predložilo dokumentov v nemščini.

Finančna policija je takoj po inšpekcijskem pregledu od naročnika del zahtevala, naj ustavi plačila, in mu naložila plačilo varščine v višini še neplačanega zneska 5.200 evrov. Namen varščine je bil zavarovati plačilo morebitne globe, ki bi bila lahko naložena v postopku proti družbi Čepelnik.

Po koncu del je prevaljsko podjetje naročniku del izdalo račun v višini 5.000 evrov za poravnavo še neplačanega zneska. Ta je plačilo zavrnil z obrazložitvijo, da je v skladu z upravno odločbo še neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Družba Čepelnik je nato zoper naročnika del začela postopek za izterjavo še neplačanega zneska.

Odločitev bodo morala upoštevati tudi druga sodišča
Tovrstni ukrepi pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev, poudarja sodišče. Dopustni so le, če ustrezajo nujnim razlogom v splošnem interesu in so sorazmerni. V avstrijskem primeru niso. V Avstriji ukrepe uvajajo, še preden pristojni organ potrdi, da je bil storjen prekršek. Poleg tega osumljeno – v tem primeru slovensko – podjetje nima možnosti predstaviti svoja stališča, opozarja Sodišče.

Današnjo odločitev iz Luksemburga bodo morala avstrijska in druga evropska sodišča odslej upoštevati pri svojih sojenjih. Splošno pravilo je tudi, da mora država uskladiti svojo zakonodajo s pravili EU-ja.