Soglasja o tem, ali naj ustava vključuje omembo krščanskih vrednot, med državami članicami ni. Najbolj se za omembo krščanskih korenin zavzemajo Španija, Italija in Poljska, odločno pa omembi nasprotuje Francija. Slovenija zagovarja besedilo, ki je v obstoječi preambuli ustavne pogodbe, kjer krščanske korenine niso omenjene. Na slovenskem zunanjem ministrstvu tudi ocenjujejo, da soglasja glede vključevanja
krščanskih korenin v evropsko ustavno pogodbo še ni mogoče.

Ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe namerava 27 članic EU-ja podpisati deklaracijo, države pa si niso edine o tem, kaj naj bo predmet besedila. Deklaracija predstavlja nekakšno preizkušnjo, ali so države članice sposobne doseči kakršen koli dogovor o skupnem besedilu.

Nemčija za sprejem ustave, Velika Britanija, Nizozemska, Poljska in Francija proti
Luksemburg želi kot največji gospodarski dosežek izpostaviti uvedbo evra. S tem se ne strinjajo Velika Britanija, Danska, Švedska in dvanajst najmlajših članic (brez Slovenije). Italija in Poljska si želita omembo uveljavitve demokratičnih in civilizacijskih vrednot, s poudarkom na krščanskih temeljih.

Francija, ki se zavzema za ločitev vere in politike, temu predlogu nasprotuje. Francozi in Nemci nasprotujejo tudi predlogu Češke in Poljske, da bi v deklaraciji omenili novo pridobljeno varnost znotraj Unije. Nemčija se še naprej zavzema za sprejetje ustave, s čimer se strinjajo tudi preostale članice, ki so ustavo že ratificirale. Nemškim poskusom pa nasprotujejo v Franciji in na Nizozemskem, kjer so ustavo zavrnili tudi na referendumih, ter Poljska in Velika Britanija.

A. M.