Svet Evropske centralne banke je novembra presenetil marsikaterega poznavalca, ko se je odločil, da ključno obrestno mero v območju skupne evropske valute zniža za 0,25 odstotne točke, na 0,25 odstotka.

Razlog za tako odločitev je bila ugotovitev, da kljub izhodu iz recesije okrevanje evrskega gospodarstva še ni dovolj trdno. Tudi inflacija se je v območju evra na letni ravni oktobra znižala na 0,7 odstotka, kar je najnižja raven po novembru leta 2009.

Že nekaj dni po rekordnem znižanju so iz osrednje finančne institucije evrskega območja prišli namigi, da bi lahko še dodatno znižali obrestno mero za zagotovitev likvidnosti bančnega sektorja, vendar so bolj optimistični podatki vodili k odločitvi, da se obrestna mera ohrani na novembrski ravni.

Letna inflacija se je namreč novembra zvišala na 0,9 odstotka, čeprav še vedno ostaja pod srednjeročnim ciljem ECB-ja. Ta je zastavljen blizu, a še vedno malenkost pod dvema odstotkoma.

Oktobra se je v območju evra znižala tudi stopnja brezposelnosti, kar je prvič v 32 mesecih. Zdrsnila je za 0,1 odstotne točke, na 12,1 odstotka. Prav ti podatki so po ocenah poznavalcev zmanjšali pritisk na ECB glede novih ukrepov denarne politike.

Analitiki v zadnjih mesecih sicer ugibajo o morebitnem znižanju obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki bi tako končala v negativnem območju. Banke bi morale tako plačati za nalaganje sredstev pri ECB-ju, kar naj bi spodbudilo medbančno posojanje.

Razmere bi se lahko poslabšale
V predstavljeni decembrski gospodarski napovedi je ECB ocenil, da se bo BDP v območju evra letos znižal za 0,4 odstotka, medtem ko naj bi se prihodnje leto okrepil za 1,1 odstotka, leta 2015 pa za 1,5 odstotka.

Napovedi se za letos glede na septembrsko oceno niso spremenile, napoved za leto 2014 pa so zvišali za 0,1 odstotne točke. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta ocenil, da bi se lahko gospodarske razmere v območju evra poslabšale.

Na poslabšanje gospodarskih razmer bi lahko vplival razvoj dogodkov na svetovnih finančnih trgih in njimi povezane negotovosti. Med drugimi tveganji so višje cene energentov in drugih surovin, šibkejša domača poraba ter rast izvoza. Poleg tega je tu še počasna ali nezadostna implementacija strukturnih reform v evrskih državah.