Članice so se dogovorile o enotnem zemljevidu zelenih, oranžnih, rdečih in sivih območij, a bistveno razvodenile osnovni predlog Evropske komisije. Foto: Pixabay
Članice so se dogovorile o enotnem zemljevidu zelenih, oranžnih, rdečih in sivih območij, a bistveno razvodenile osnovni predlog Evropske komisije. Foto: Pixabay

Namen priporočila, ki so ga potrdili v Luksemburgu, je izboljšati preglednost in predvidljivost nacionalnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ter čim bolj zavarovati eno štirih temeljnih svoboščin v Uniji – svobodno gibanje ljudi v schengenskem prostoru. Vsakršno omejevanje svobodnega gibanja za zaščito javnega zdravja mora biti sorazmerno, nediskriminatorno in začasno. Odpraviti ga je treba, takoj ko epidemiološke razmere to dopuščajo, so poudarili ob sprejetju priporočila.

Članice bodo vsak teden Centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) posredovale podatke o številu novih primerov na 100.000 prebivalcev v preteklih 14 dneh, številu testov na 100.000 prebivalcev v preteklem tednu in o odstotku pozitivnih testov v preteklem tednu.

Slovenija lahko podpre okrepitev cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 odstotkov na najmanj 55 odstotkov pod pogojem, da se bo pri tem ustrezno upoštevalo nacionalne okoliščine, zlasti na področju obnovljivih virov energije in prometa, je povedal državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je Slovenijo zastopal na zasedanju ministrov EU-ja v Luksemburgu. Državni sekretar je ob tem opozoril tudi na velik delež izpustov zaradi tranzitnega prometa, za kar Slovenija ni odgovorna kot država, temveč je to posledica njene geografske lege.

Enoten zemljevid zelenih, oranžnih, rdečih in sivih območij

Na podlagi teh podatkov bo ECDC tedensko osveževal zemljevid regij v EU-ju, ki bodo glede na tveganost obarvane zeleno, oranžno, rdeče ali sivo. Celotna Unija bo tako imela odslej enoten koronski semafor.

Zelena bodo območja, kjer bo novih potrjenih primerov v preteklih 14 dneh manj kot 25 na 100.000 prebivalcev in stopnja pozitivnih testov manj kot štiriodstotna. Oranžna bodo območja, kjer bo novih potrjenih primerov v preteklih 14 dneh manj kot 50, a bo stopnja pozitivnih testov štiriodstotna ali višja, ali če bo novih potrjenih primerov med 25 in 150 ter bo stopnja pozitivnih testov manj kot štiriodstotna.

Rdeča bodo območja, kjer bo novih potrjenih primerov v preteklih 14 dneh 50 ali več, stopnja pozitivnih testov pa bo štiriodstotna ali višja ali če bo novih potrjenih primerov več kot 150. Siva so območja, za katera ni zadostnih podatkov ali kjer testirajo manj kot 300 na 100.000 prebivalcev v preteklem tednu.

Države lahko od ljudi, ki vstopajo na njihovo ozemlje, zahtevajo tudi izpolnitev obrazca o določitvi lokacije potnika (passenger locator form). To na primer zahteva Belgija. Načrtuje se tudi oblikovanje enotnega evropskega obrazca za določitev lokacije potnika. Foto: Reuters
Države lahko od ljudi, ki vstopajo na njihovo ozemlje, zahtevajo tudi izpolnitev obrazca o določitvi lokacije potnika (passenger locator form). To na primer zahteva Belgija. Načrtuje se tudi oblikovanje enotnega evropskega obrazca za določitev lokacije potnika. Foto: Reuters

Za potnike z nezelenih območij testiranje oziroma karantena

Za potovanja na zelena območja ali z njih omejitev ne sme biti. Za potnike z oranžnih ali rdečih območij pa države lahko zahtevajo test po prihodu, ki ga lahko nadomesti tudi test, izveden pred prihodom, oziroma karanteno. Članice bodo vzajemno priznavale teste, izvedene v EU-ju.

Čeprav je komisija predlagala, da naj bo prednostni ukrep testiranje, ne karantena, bodo imele članice pri tem proste roke. Priporočilo določa le, da naj bodo ukrepi za oranžna območja sorazmerno z epidemiološkimi razmerami manj strogi od ukrepov za rdeča.

Bistvena razlika med predlogom komisije in sprejetim priporočilom je, da bodo lahko članice tudi za osebe, ki prihajajo z oranžnih območij, uvedle zavezujoče ukrepe, medtem ko je komisija predlagala, naj bodo za oranžna območja sprejeti le priporočeni ukrepi.

Obveščanje javnosti najmanj 24 ur pred uveljavitvijo novih ukrepov

Evropska komisija je predlagala, da naj članice vsak četrtek obvestijo o morebitnih novih omejevalnih ukrepih, ki naj jih nato uvajajo ob ponedeljkih, a ta predlog ni obveljal, češ da tega ne dopuščajo nacionalni postopki.

Članice naj bi o načrtovanih omejevalnih ukrepih obvestile najprej državo, na katero se nanašajo, ter preostale članice in komisijo. Če je le mogoče, naj bi to storile 48 ur vnaprej. Javnost pa naj bi o novih omejitvah obveščale najmanj 24 ur pred uveljavitvijo ukrepa.