S tem se na Jadranu za države članice Unije vzpostavlja stanje, ki je veljalo pred 1. 1. 2008, kar pomeni, da ne veljajo več stroga pravila glede ekoloških predpisov in ribolovnega režima.

Sabor je hkrati z zamrznitvijo ERC-ja sprejel tudi amandma, s katerim naj bi izenačili pravice hrvaških ribičev s pravicami ribičev iz Evropske unije.

Z ERC-jem ogrožena evropska prihodnost Hrvaške
Hrvaška je odločitev o uveljavitvi ekološko-ribolovne cone sprejela 3. oktobra 2003, do 1. januarja letos pa je v skladu z dogovorom iz leta 2004 ni izvajala za članice Evropske unije. Ker je Evropska unija Hrvaški zagrozila, da bi nadaljevanje izvajanja ERC-ja lahko pomenilo velik zastoj v približevanju Evropski uniji, je hrvaški sabor v četrtek po burni 10-urni razpravi le sprejel odločitev, da zamrzne ERC za članice EU-ja, dokler Hrvaška sama ne postane članica Unije.

Hrvaški premier Ivo Sanader je Hrvatom zagotovil, da se Hrvaška ERC-ju ne bo odrekla, temveč ga za članice EU-ja nekaj časa ne bo izvajala. Napovedal je, da se bodo s Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo pogajanja o nadaljnji usodi ERC-ja nadaljevala, pri tem pa naj bi Zagreb vztrajal, da se hrvaški ribiči v vseh delih izenačijo z ribiči članic EU-ja.

EU takoj nagradila Hrvaško
Le nekaj ur po odločitvi hrvaškega sabora, da bo Hrvaška prenehala izvajati ERC za države članice, je EU odločitev pozdravil in napovedal, da lahko Hrvaška pogajanja konča že leta 2009, če bo izpolnila vse pogoje. To bi lahko pomenilo, da bo Hrvaška v EU vstopila leta 2010.

Težko je govoriti o pospešitvi pogajanj, ki so de facto blokirana, je za Jutarnji list dejal vodja hrvaške opozicije Zoran Milanović (SDP), ki poudarja, da Hrvaška v 15 mesecih ni zaprla nobenega poglavja v pogajanjih z Brusljem. "V takšnem položaju je vsak premik velik," je pojasnil in dodal, da želi verjeti, da bo Zagreb do leta 2009 pogajanja končal, da pa bo to odvisno od kakovosti in hitrosti reform, pri čemer vladi ne zaupa najbolj.

Opozicija manj, koalicija bolj optimistična
S tem se strinja tudi njegov strankarski kolega Neven Mimica, ki pravi, da vlada preveliko pozornost posveča tehniki pogajanj, manj pa notranjim reformam.

Đurđa Adlešić, podpredsednica vlade, pa je optimistična. "Če se bomo držali rokov, ki si jih je vlada zastavila, lahko uspemo," zatrjuje. Po načrtih vlade naj bi v saboru letos sprejeli 121 zakonov, na ministrstvih pa pripravili še 360 podzakonskih aktov s področja usklajevanja z evropsko zakonodajo.

Tudi Slovenija pozdravlja hrvaško potezo
Z odločitvijo je po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla zadovoljna tudi Slovenija, saj so Hrvati pokazali spoštovanje evropskih pravil in izpolnili štiristranski dogovor iz leta 2004. Rupel je povedal, da zakon o ERC-ju za članice Unije sploh ne velja in da bodo članice Unije glede tega kmalu dosegle tudi skupni dogovor, kjer bo sodelovala tudi Slovenija in bodo njene pripombe upoštevane.