Na drugi strani pa agencija Evropske unije za zunanje meje Frontex sporoča, da se je aprila število prebežnikov, ki iz Turčije v Grčijo potujejo nezakonito, zmanjšalo za 90 odstotkov.

Kdo torej drži večjo karto v rokah? Ali Evropska unija z vizumsko deliberalizacijo za turške državljane ali Turčija, ki nadzoruje migrantski tok? Odgovarja generalni direktor direktorata za zadeve EU-ja pri ministrstvu za zunanje zadeve David Brozina: "Vse je odvisno od Turčije. Če ne izpolni pogojev, je vprašanje, ali bomo države članice vztrajale in vizumske deliberalizacije ne bomo potrdile."

Od septembra do marca se je dialog spremenil v merjenje moči obeh strani. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vidi sogovornika v predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. "Ampak Juncker lahko pač samo nekaj predlaga, to pa morajo potrditi države članice in Evropski parlament. Juncker nima takšne moči, kot jo ima Erdogan,” še pravi David Brozina.

Prva država, ki varuje zunanjo mejo EU-ja, je Grčija, od nje je odvisno, koliko bo sposobna opraviti to nalogo. “Računamo, da bo Grčija okrepila svoje dejavnosti. Da bo tudi z našo pomočjo sposobna izvajati projekt. Vendar se pojavljajo težave. Ena izmed njih je operativna nepripravljenost grških oblasti. Treba se je zavedati, da lahko v zelo kratkem obdobju pride zelo veliko beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem, pa je potrebnega veliko več časa.”

Odgovornost beguncev
"Velik del odgovornosti nosijo begunci sami," še pravi David Brozina in dodaja, da je treba upoštevati tudi dejavnik, "da več kot 90 odstotkov ljudi, ki so bili v migrantskem toku, ne želi ostati v Grčiji in niti v nobeni balkanski državi". "Želijo v točno specifičen del EU-ja. To je težava, s katero se spoprijemamo."

Brozina dodaja, da tudi takrat, ko so se dogovarjali, da bi si "razdelili" begunce in da bi vsaka država dosegla določeno kvoto, ta projekt ni stekel, ker begunci enostavno niso želeli sodelovati: "Niso hoteli na Portugalsko ali v Luksemburg, ki je najbogatejša država v Evropi, niso hoteli na Poljsko in v baltske države. Vse omenjene države so bile pripravljene sprejeti begunce, ampak vsi želijo samo v tistih pet osnovnih držav: Belgija, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Avstrija. In seveda te države so zapolnile zmogljivosti. Težko Evropska unija prevzame odgovornost, če begunci ne sprejmejo tega, da je Unija kot celota varna zanje."

Brozina, ki je bil tudi diplomat v Bosni in Hercegovini, še dodaja, da je Evropski uniji v interesu, da se vojna v Siriji čim prej konča in da se begunci lahko čim prej vrnejo na svoje domove in ponovno oživijo svojo ekonomijo: "Dejstvo je, da je ta vojna zelo dolga. Če primerjamo stanje po vojni v Bosni in Hercegovini, lahko ugotovimo, da se še zdaj, 20 let po vojni, še vedno pojavljajo velike težave pri vzpostavljanju ekonomskega položaja, kot je bil pred vojno. Sirija je bistveno bolj uničena, kot je bil takrat BiH. Če bi se danes tam končala vojna in bi se ljudje vrnili tja, bi potrebovali verjetno 30 ali 40 let, da bi gospodarsko prišli na raven, kjer so bili prej. In to je verjetno sprožilo ta tok. Preprosto so ljudje videli, da tudi vrnitev morda niti ni več tako smiselna."

Oddaji Vroči mikrofon lahko prisluhnete na spodnji povezavi.