Na turški strani kopenske meje z Grčijo po poročanju grških medijev čaka približno 12.500 ljudi, da bi vstopili v Grčijo in tako tudi v Evropsko unijo. Pritisk prebežnikov iz Turčije na grško mejo se je okrepil, ko je Ankara konec preteklega tedna sporočila, da bo prebežnikom odprla vrata v Evropo.

"Če želijo evropske države rešiti problem, morajo podpreti turške politične in humanitarne rešitve v Siriji," je v govoru v turški prestolnici dejal Erdogan, ki je evropske države obtožil, da teptajo pravice beguncev, ko zapirajo svoje meje ter "tepejo, potapljajo njihove ladje in celo streljajo" nanje, ko skušajo priti v Evropo.

Grčijo je Erdogan obtožil, da se je v prizadevanjih za preprečitev vstopa prebežnikov v državo zatekla k vsem sredstvom - od utapljanja do streljanja s pravimi naboji. Grke je pozval, naj ne pozabijo, da bodo tudi oni morda nekega dne potrebovali sočutje.

Dodatnih 170 milijonov evrov za Sirijo

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je med obiskom v Turčiji napovedal dodatnih 170 milijonov evrov humanitarne pomoči za ranljive skupine v Siriji. Od tega bo 60 milijonov namenjenih humanitarni krizi na severozahodu te države.

"Napovedali smo 170 milijonov evrov dodatne humanitarne pomoči za nadaljevanje pomoči najranljivejšim ljudem v Siriji," je sporočil Borrell po srečanju z Erdoganom v Ankari.

EU ob tem pričakuje, da bo Turčija izpolnila svoje obveznosti iz migracijskega dogovora iz leta 2016. Unija se zaveda, da je Turčija v težkem položaju, a verjame, da je dosledno spoštovanje migracijskega dogovora najboljša pot naprej, je na Twitterju zapisal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je spremljal Borrella na dvodnevnem obisku v Turčiji.

Borrell je opozoril, da odločitev Turčije, da ne bo več zadrževala prebežnikov, ki želijo v Evropo, spodkopava zaupanje. "Enostranska dejanja Turčije so ovira za razvoj odnosov zaupanja, ki so danes potrebni bolj kot kdajkoli. Življenj ljudi se ne sme ogrožati," je sporočil na Twitterju.

Evropska komisija je pripravila načrt za pomoč Grčiji pri reševanju množičnega prihoda prebeženikov na meji s Turčijo, ki predvideva 700 milijonov evrov pomoči in dodatne varuhe meje.

700 milijonov evrov za Grčijo

O načrtu v šestih točkah razpravljajo notranji ministri članic Evropske unije na izrednem zasedanju v Bruslju. Ukrepe, ki jih je v torek med obiskom grške meje že napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je na zasedanju predstavil podpredsednik za spodbujanje evropskega načina življenja, Grk Margaritis Schinas.

Prva točka načrta predvideva, da bodo članice v okviru agencije za zunanje meje Frontex namestile dodatnih sto varuhov meje na kopnem in morju, več različnih plovil, helikopterja, letalo in tri vozila s termovizijsko kamero. Druga točka akcijskega načrta komisije predvideva Frontexovo usklajevanje vračanja prebežnikov.

Tretja točka vključuje 700 milijonov evrov pomoči. Od tega bo 350 milijonov evrov na voljo takoj za izboljšanje zmogljivosti sprejemanja prebežnikov, prostovoljnega vračanja ter zdravstvenih in varnostnih pregledov. Za preostalo pa bo komisija takoj predlagala rebalans proračuna Unije. Poleg tega bo Grčija dobila pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, in sicer zdravstveno opremo in ekipe ter šotore in odeje.

Akcijski načrt predvideva tudi pospešeno namestitev dodatnih 160 ljudi iz Evropskega azilnega podpornega urada v Grčiji v pomoč pri obravnavi prošenj za azil. Šesta točka pa predvideva krepitev sodelovanja z zahodnobalkanskimi državami. Viri pri EU-ju so pojasnili, da te zmogljivosti še niso zagotovljene.

Množica prebežnikov na meji

Na televizijskih posnetkih grških medijev z grške strani meje je bilo videti več sto ljudi, ki se poskušajo prebiti skozi žičnato ograjo. Grške varnostne sile so pri tem spet uporabile solzivec, ki naj bi ga čez ograjo metali tudi prebežniki. Grška stran je v preteklih dneh zatrjevala, da so prebežniki na turški strani opremljeni s solzivcem. Atene so medtem zanikale turška poročila, da naj bi na meji ubili prebežnika.

Grška mornarica je medtem na otok Lezbos v Egejskem morju napotila ladjo, na katero naj bi vkrcalo približno 400 migrantov, ki so na otok prispeli po 1. marcu. Migranti naj bi sprva ostali na ladji, nato naj bi jih odpeljali v zbirne centre zaprtega tipa na celini, na koncu pa izgnali v države izvora, je za DPA potrdil predstavnik grške obalne straže.

Prebežniki prihajajo tudi na druge grške otoke v Egejskem morju. Odkar je Turčija odprla vrata v Evropo, jih je prišlo več kot 900. Od torka dalje zaradi viharnega vetra sicer niso opazili nobenih novih prihodov po morju. Na grških otokih je že od prej obtičalo več deset tisoč prebežnikov.

Makedonci krepijo varnostne sile na meji z Grčijo

Severna Makedonija je zaradi morebitnega povečanega prihoda migrantov v zadnjih dneh okrepila prisotnost na meji z Grčijo. Število varnostnih sil so po poročanju makedonskih medijev pred dvema dnevoma povečali za od desetkrat do petnajstkrat, pri tem pa niso navedli absolutnih številk. Makedonski predsednik Stevo Pendarovski je sicer v torek obiskal obmejno mesto Gevgelija.

V Siriji ubitih že 50 turških vojakov

Erdogan se je za odprtje meje Turčije za prebežnike in begunce odločil, potem ko so sirske vladne sile ob podpori Moskve v Idlibu v okviru operacije za zavzetje pokrajine iz rok upornikov ubile 30 turških vojakov. Doslej je bilo skupno ubitih že 50 turških vojakov, od tega dva danes.

Turčija se boji novega množičnega begunskega vala iz Idliba, če bi padel v roke sirskih režimskih sil. Zato je konec preteklega tedna v tej pokrajini na severozahodu Sirije sprožila operacijo proti silam sirskega režima predsednika Bašarja al Asada, ki uživa podporo Rusije.

V četrtek se bo Erdogan v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Danes je izrazil upanje, da bo na pogovorih uspel doseči čimprejšnjo prekinitev ognja v Idlibu. Želi si, da bi ta vodila do trajne prekinitve ognja in vzpostavitve varnega območja.

Višegrajci pohvalili Grčijo

V Pragi so na izrednem zasedanju premierjev držav višegrajske skupine, ki vključuje Češko, Slovaško, Poljsko in Madžarsko, pohvalili ravnanje Grčije v krizi z nezakonitimi migracijami in se zavzeli za zaščito zunanjih meja EU-ja.

"Grčija je sposobna delovanja (...) Končno," je po zaključku srečanja dejal češki premier Andrej Babiš, medtem ko je njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki poudaril, da je nujno temeljito nadzorovati zunanje meje EU-ja. Ne smemo dopustiti, da bi tihotapci ljudi upravljali migracijske procese, je dejal in dodal, da je Poljska pripravljena poslati policiste na grško-turško mejo.

Slovaški premier v odhodu Peter Pellegrini je zagotovil, da bo njegova država še naprej zavzemala "odločno in nespremenjeno stališče" ter ne bo pristala na delitev migrantov po EU-ju. Zagotovil je, da bo Slovaška zelo temeljito nadzirala svoj del schengenske meje (z Ukrajino). Izrazil je tudi pripravljenost, da Slovaška v tujino napoti svoje policiste, saj po njegovih besedah migracije niso "tveganje samo za Grčijo, ampak za celoten EU".

Madžarski premier Viktor Orban se je na srečanju zavzel za tesnejše sodelovanje s Severno Makedonijo in Srbijo. Na njunem ozemlju bi bilo namreč po prepričanju Orbana treba zaustaviti vse prebežnike, ki so že zapustili Grčijo. Njegova država bo pri tem dejavna in bo na meji s Srbijo ustavila morebitne prebežnike, je zagotovil.