Decembrske iskrice
Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno.
Hrvaška definitivno na to vprašanje gleda kot na strokovno vprašanje. Končno je spor treba nehati reševati s političnimi izjavami, temveč strokovno in argumentirano.
Slovenska stran je z ustno obravnavo o arbitraži, ki je danes potekala na sedežu Evropske komisije, po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zadovoljna. Komisija je razpravo vodila na strokovni ravni, tako so nastopali tudi slovenski predstavniki, Hrvaška pa je predstavila le politične argumente, je zatrdil v izjavi za medije v Ljubljani.
"Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno," je povedal.
Hrvaška stran je po ministrovih besedah v obravnavi nastopala s političnimi argumenti, torej da arbitražna razsodba ne obstaja, zaradi česar je ne morejo implementirati. Trdili so tudi, da neuresničevanje ne predstavlja kršitve prava EU-ja.
"Evropska komisija je iskala povezavo med neimplementacijo arbitražne razsodbe in pravom EU-ja. Naši predstavniki v Bruslju so nastopali strokovno in tako tudi odgovarjali, hrvaška stran pa ni predstavila nobenih novih argumentov," je povedal Erjavec.
Postopek se bo po njegovih besedah zdaj nadaljeval z mnenjem, ki ga lahko pripravi komisija. Še prej bo pripravila poročilo za kolegij komisarjev, ki se bo odločil, ali bodo izdelali posebno mnenje, ki bo del postopka pred Sodiščem EU-ja. "Seveda pa se lahko kolegij odloči tudi, da ne poda nobenega mnenja," je pojasnil.
Minister je sicer zelo zadovoljen, da so slovenski predstavniki dobili potrdilo, da so svoja stališča argumentirali pravilno in bo to dobra popotnica v primeru nadaljevanja postopka pred Sodiščem EU-ja.
Po neuradnih informacijah TV Slovenija je slovensko strokovno delegacijo z močno pravno zasedbo vodil Marko Vrevc z zunanjega ministrstva.
Zadovoljna tudi hrvaška stran
Hrvaška državna sekretarka i na zunanjem ministrstvu in vodja hrvaške delegacije Andreja Metelko-Zgombić je ustno obravnavo ocenila kot "zelo uspešno". Poudarila je, da so v "ugodnem vzdušju" na strokovni ravni razpravljali o sporu in da sta obe strani predstavili svoja že znana stališča. V izjavi za hrvaške novinarje v Bruslju je izrazila pričakovanje, da komisija ne bo podprla slovenske tožbe da se v Bruslju bolj nagibajo k hrvaškim stališčem. V Zagrebu so prepričani, da z zavračanjem arbitražnega postopka in izvajanja arbitražne odločbe niso kršili evropske zakonodaje.
"Zanimivo je bilo videti, da je komisija dobro preučila naše argumente in stališča ter da so vsaki strani zastavili vprašanja, ki so bila izpostavljena tudi v pisnih odzivih," je dejala v pogovoru s hrvaškimi novinarji v Bruslju. Dodala je, da je komisija prosila, naj ne objavljajo javno vseh podrobnosti z današnjega zaslišanja.
Pojasnila je, da je bil temeljni slovenski argument "nova" meja, ki je drugačna od tiste iz leta 1991, a je Hrvaška ne želi uveljaviti. Hrvaška vztraja, da je veljavna nekdanja republiška meja, dodaja Metelko-Zgombićeva, ki spominja, da sta državi leta 2005 soglašali o meji iz leta 1991 in se dogovorili o izogibanju incidentom.
Kot je še povedala, so med razpravo komisijo opozorili, da na tej sledi vidijo rešitev trenutnega stanja. Če je bil režim medsebojnega nekaznovanja ribičev dober po letu 2005, hrvaška diplomatka ne vidi razloga, zakaj ne bi s tem režimom nadaljevali, medtem ko bosta državi dvostransko uredili vprašanje v okvirih mednarodnega prava.
Ni želela ugibati, ali bo v prihodnje potekala še kakšna podobna obravnava, spomnila pa je, da ima komisija do 18. junija čas, da se odloči o ravnanju glede slovenske pritožbe. Poudarila je, da je Hrvaška znala odgovoriti na slovensko pritožbo.
"Hrvaška definitivno na to vprašanje gleda kot na strokovno vprašanje. Končno je spor treba nehati reševati s političnimi izjavami, temveč strokovno in argumentirano," je dejala in povedala, da se je zaslišanja udeležila kot strokovnjakinja, ki dlje časa spremlja spor o meji s Slovenijo.
Na novinarsko vprašanje, ali je Hrvaška pripravljena stopiti pred sodišče EU-ja skupaj s Slovenijo, kot je to predlagal predsednik sodišča Koen Lenaerts, je odgovorila, da gre za "povsem drugačno in novo vprašanje". Izpostavila je, da od Slovenije takšnega predloga niso dobili in da se bodo zaenkrat osredotočili na slovensko pritožbo, za katero meni, da ni bila utemeljena.
Povedala je tudi, da je hrvaška stran večkrat ponovila, da so ves čas pozivali Slovenijo k izogibanju incidentom in da obžalujejo, da je Slovenija začela postopke proti hrvaškim ribičem, na katere so "bili prisiljeni odgovoriti".
Ponovila je, da v Zagrebu pričakujejo nadaljevanje pogovorov o sporu o meji s Slovenijo z novo slovensko vlado, ki bo sestavljena po junijskih parlamentarnih volitvah. Dejala je tudi, da s hrvaške strani ni bilo slišati izjav, ki bi vodile h kakršni koli zaostritvi odnosov.
Postopek sprožila Slovenija
Obravnava je potekala v okviru 259. člena pogodbe EU-ja, na podlagi katerega lahko članica Unije toži drugo članico na Sodišču EU-ja zaradi kršenja prava Unije. Člen je sredi marca sprožila Slovenija zaradi kršitev prava Unije, ki so posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe.
Pravna služba komisije je sicer že julija lani potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU-ja. Komisija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe obe strani tudi pozvala k njeni uresničitvi. A kljub hrvaškemu zavračanju tega poziva v komisiji, katere vodstvo je iz iste evropske politične družine kot hrvaški premier Andrej Plenković, do zdaj niso storili ničesar, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno.
Hrvaška definitivno na to vprašanje gleda kot na strokovno vprašanje. Končno je spor treba nehati reševati s političnimi izjavami, temveč strokovno in argumentirano.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje