Erjavec je pojasnil, da namerava Evropska komisija na sestanek povabiti tako hrvaško kot slovensko stran, ni pa še znano, na kakšni ravni bo to.

Morda bo to na ravni strokovnjakov ali na ravni podpredsednika Fransa Timmermansa ali predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, je dejal Erjavec in izrazil dvom, da bo to na ravni predsednika Evropske komisije. Dodal je še, da se bo osebno udeležil tega sestanka, če bo na ravni podpredsednika. V vsakem primeru se bo Slovenija sestanka udeležila, je še zagotovil.

Erjavec tudi pričakuje, da bodo na sestanku v Bruslju govorili, kako doseči spoštovanje arbitražne razsodbe, zlasti od Hrvaške, in njeno uresničevanje. Presodil je, da gre za poskus, da se prepriča Hrvaško o spoštovanju arbitražne razsodbe, ker je to tudi stališče Evropske komisije.

"Kar koli drugega bi se zgodilo, bi bilo zame presenečenje," je še dejal vodja slovenske diplomacije in dodal, da se Slovenija ne more pogovarjati o sami veljavnosti arbitražne razsodbe.

Dejal je tudi, da je pravna procedura, ki jo je v povezavi s spoštovanjem arbitražne razsodbe sprožila Slovenija, spodbudila Evropsko komisijo, "da se bolj konkretno začne ukvarjati s to zadevo".

Na vprašanje, ali se bo Hrvaška srečanja v Bruslju 2. maja udeležila, je Erjavec odgovoril, da bi bila neudeležba Hrvaške klofuta za Evropsko komisijo.

Komisija ima instrumente, da Hrvaško prepriča o spoštovanju zavez
Glede možnosti, da bi Evropska komisija skupaj s Slovenijo šla v tožbo proti Hrvaški v povezavi z arbitražno razsodbo, je zunanji minister menil, da za to ni potrebe. Evropska komisija ima po njegovih besedah instrumente, da Hrvaško prepriča o spoštovanju zavez in vladavine prava in ne vidi posebnih razlogov, zakaj bi morala Evropska komisija stopiti skupaj s Slovenijo, ko gre za tožbo pred Sodiščem EU-ja v Luksemburgu.

Evropska komisija, zlasti Juncker, tega ne jemlje vedno kot pravno, ampak jo včasih razume kot politično zadevo. Gotovo ima vpliv na celoten postopek, da tako Junker kot hrvaški premier Andrej Plenković prihajata iz iste politične skupine, je še dejal slovenski zunanji minister.

Ponovil je, da če Evropska komisija ne bo ukrepala, bo Slovenija sama nadaljevala pravno proceduro. Glede vložitve slovenske tožbe je še povedal, da je slovenska vlada na zadnji seji s posebnimi pooblastili sprejela vse potrebne sklepe.

Strani bosta lahko predstavili svoja opažanja
Evropska komisija, ki je predlagala ustno obravnavo v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama za 2. maj, bo "priložnost za strani, da predstavita svoja opažanja, kot je predvideno v sklopu 259. člena". Ponovili so, da je Evropska komisija pripravljena posredovati.

Predlagani datum 2. maj, ko naj bi prišli slovenska in hrvaška delegacija v Bruselj predstavit svoja stališča, je komisija po neuradnih informacijah pred nekaj dnevi pisno sporočila obema stranema.

Obenem naj bi komisija Hrvaško pozvala, naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo, ki je bilo komisiji posredovano 16. marca v okviru 259. člena Lizbonske pogodbe.