Zbrane je dopoldne kot prvi (prek spleta) nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, ki je poudaril, da so zadnje olimpijske igre tiste, ki dajejo upanje in vero v prihodnost, potem ko smo za seboj pustili hudo pandemično obdobje.

V uvodnem nagovoru je gostitelj srečanja, zunanji minister Anže Logar, orisal bistvene poudarke programa in izzive. "Verjamemo, da je prihodnost Evropa tesno povezana s širjenjem EU-ja. Pristop Zahodnega Balkana bi moral biti del naše strategije, to je tudi tema drugega panela," je poudaril pomen druge današnje razprave, ki bo sledila panelu voditeljev o izzivih EU-ja. Logar je opozoril tudi na razmere v Afganistanu in na krizo EU-ja. "V teh časih je postalo toliko bolj jasno, da smo medsebojno povezani, odvisni, informacijski tokovi prihajajo v vse kotičke zemeljske oble. Ne moremo si zatiskati oči pred posledicami vojn, konfliktov ali podnebnih sprememb, tudi če smo daleč od njih."

Glede delovanja EU-ja je ponovil splošno strinjanje, da mora biti EU učinkovit. "Glede na izzive zadnjih 15 let je bila na trenutke Unija bolj unija, ki odpravlja težave, kot povezava, ki ima skupen strateški pristop."

Covid je povzročil ukinitev več kot pet milijonov delovnih mest le v prvem obdobju 2020. "To, da smo danes vendarle tukaj, pa kaže, da je prišlo do rasti v 2021 in da se je Unija sposobna učiti iz preteklih napak." Pri tem je veliko vlogo odigrala ustanovitev sklada za okrevanje. "Sklad je omogočil, da se evropsko gospodarstvo spet postavlja na noge. Kar se je 2011 zdelo nemogoče, je 2021 resničnost. Prvič v zgodovini EU-ja Unija posoja finančna sredstva državam članicam. Ne gre le za pragmatizem, temveč za odločne odločitve, ki izhajajo iz naših vrednot."

Na koncu je Logar pozval k razpravi o vseh vprašanjih, ki zadevajo življenje državljanov EU-ja, tudi o zahtevnih izzivih, v katere bo moral zagristi EU, med njimi migracijah in obrambnih izzivih.

Sorodna novica Ni prihodnosti Evrope brez vključenega Zahodnega Balkana

Na popoldanski novinarski konferenci je Logar dejal, da "je BSF skozi leta postal ponos slovenske diplomacije". Kot je povedal, je v 16 letih to strateško politično mislišče gostilo več kot 100.000 udeležencev iz 100 držav. V vseh teh letih je BSF obiskalo tudi 30 vodij držav in vlad, od tega kar 14 letos. Rekordna je letos tudi udeležba predstavnikov medijev. "Z mednarodno udeležbo je tokratni BSF presegel pričakovanja, hkrati pa omogočil neposredni prikaz tega, da z aktivnim angažiranjem vseh – od predsednika republike, predsednika vlade in zunanjega ministra do drugih ministrov, ki opravljajo mednarodne aktivnosti – lahko z aktivno diplomacijo v bistvu v letu in pol naredimo pomembne korake naprej v umeščanju Slovenije v mednarodne tokove," je poudaril Logar.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da se je Unija v času epidemije odzvala bolje kot v prejšnjih krizah. "Kako smo se odzvali na covid, je pomembna lekcija tudi za naprej. Seveda smo naredili napake, a smo se odzvali hitreje kot v prejšnjih krizah. Sprejeli smo sveženj pomembnih finančnih ukrepov in hkrati smo se skupaj dogovorili za večletni finančni okvir, v okviru katerega je tudi skupno najemanje posojil. Potrdili smo zaupanje v znanost in smo vodilni proizvajalci cepiv."

Michel je poudaril, da EU potrebuje več strateške avtonomije, ker želi okrepiti svoja zavezništva. "Svet je postal vedno bolj medsebojno povezan, ne smemo pa postati odvisni od nekoga. Okrepiti moramo svoj skupni trg in zagotoviti delovanje Unije na vseh področjih," je še dodal predsednik Evropskega sveta.

Slovenski premier Janez Janša je najprej spregovoril o pomenu članstva Slovenije v Evropski uniji. "Evropska unija je drugačna danes, kot je bila med prvim predsedovanjem. Lahko bi rekli, da je bilo prvo slovensko predsedovanje zadnje, ki ga ni zaznamovala takšna ali drugačna kriza: finančna kriza, migrantska kriza, brexit ... Upamo, da je prišel čas, ko morajo ukrepi EU-ja postati strateški in dolgoročni, morajo biti usmerjeni v doseganje ciljev, ki so si jih zadali ustanovni očetje EU-ja: Evropa, ki je svobodna, cela in v miru sama s sabo in s soseščino."

Glede prihodnosti Evrope je Janša dejal, da je glavni izziv evropskega združevanja zagotoviti enotnost ob hkratnem upoštevanju raznolikosti. "Evropa žal še ni našla vseh odgovorov na to vprašanje. MIslim, da ni treba izumljati tople vode, temveč kot smo že povedali, se je treba vrniti na začetek: iskanje soglasja, vzajemno spoštovanje, subsidiarnost in solidarnost." Ob koncu govora se je obrnil v vizijo prihodnosti Evrope.

Dvodnevno srečanje, ki velja tudi za enega od vrhuncev slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, se je po uvodnih nagovorih nadaljevalo z razpravo o najbolj aktualnih izzivih in prihodnosti Evrope. Na razpravi je sodelovalo 11 govorcev, med njimi šest premierjev, in sicer slovenski Janez Janša, češki Andrej Babiš, slovaški Eduard Heger, madžarski Viktor Orban, hrvaški Andrej Plenković in grški Kiriakos Micotakis, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolini ter predsednik Srbije Aleksander Vučić.

Sassoli: Ne moremo se pretvarjati, da nas Afganistan ne zadeva

Predsednik Evropskega parlamenta je v uvodnem nagovoru panela poudaril pomen foruma kot priložnosti za pogovor o prihodnosti EU-ja. "Pomembno se je pogovarjati o prihodnosti Evrope, taki dogodki so ključne priložnosti, da odgovorimo na izzive, s katerimi se spoprijemamo. Če želimo okrepiti evropsko demokracije, se moramo o tem pogovarjati. Moramo se pogovarjati o skupnih ciljih. EU se spopada z novimi izzivi, ne smemo pozabiti na mandat, ki so nam ga dali evropski državljani. Dali so nam bianko ček, v resnici pa je to mandat, da vsak dan ukrepamo glede splošnih vrednot, ki smo jih zapisali v svoje ustave." Ob tem je navedel izsledke raziskave Eurobarometra, objavljene včeraj. "Presenetilo nas je, da 81 odstotkov vprašanih meni, da bi moral EU dodeliti sredstva samo tistim državam članicam, ki spoštujejo vladavino prava. To skupaj z demokracijo ostaja prednostna naloga."

Z izzivi se moramo spopasti skupaj, podobno, kot smo se v zadnjem letu z epidemijo, je prepričan Sassoli. Dotaknil se je tudi dogajanja v Afganistanu in bil zelo kritičen do odziva EU-ja. "Žalostijo nas včerajšnji sklepi notranjih ministrov. Videli smo, da zunaj EU-ja prihaja do sil, ki nudijo zatočišče, kažejo humanost za afganistanske prosilce za azil. Žal med njimi ni evropskih držav. Te tega niso naredile. Vsi smo najprej pomislili na sodelavce, nihče pa ni imel poguma, da bi zatočišče ponudil tistim, katerih življenja ostajajo ogrožena. Ne moremo se pretvarjati, da nas Afganistan ne zadeva, da to ni naš problem, saj smo sodelovali v tej misiji. Bili smo del celotnega projekta in dejavnosti v Afganistanu. In zdaj bi morali najti skupni evropski glas in poslati skupno sporočilo. Evropa bi morala prevzeti odgovornost in treba bi jo bilo slišati. Seveda mora EU zaščititi svoje interese tudi v okviru Nata, samo na ta način bomo lahko dosegli ustrezne stabilizacijske ukrepe za mir in razvoj, skupaj s partnerji na večstranski ravni."

Podprl je nadaljnje širjenje EU-ja, glede katerega je prepričan, da bo slovensko predsedovanje naredilo korak naprej.

Panel predsednikov se je po Sassolijevem nagovoru nadaljeval z odgovori na vprašanje moderatorja, kaj je zanje politika. Večina je poudarila, da gre za delo v dobro družbe in pomoč državljanom.

Sledila je debata o aktualnih izzivih, s katerimi se spopada EU. Grški premier Micotakis je v odzivu na Sassolijeve kritike sklepov notranjih ministrov dejal, da se z njim ne strinja. "Kar smo včeraj povedali, je bilo jasno: ne želimo si ponovitve nezakonitih in nereguliranih migracijskih tokov, kot smo jim bili priča 2015. Grčija je bila žrtev politike, ki je pokazala velike težave v evropski politiki. Še vedno se nam ni uspelo dogovoriti o migracijskem paktu. Seveda se moramo pogovarjati na podlagi načel in vladavine prava v mednarodnem okolju, hkrati pa se moramo naučiti nekaj iz svojih napak. In kar se je zgodilo leta 2015, je bila napaka. Rekli smo, da moramo prebežnike podpreti bližje njihovemu domu, ne smemo pa dovoliti tihotapcem, da bi imeli kaj od tega."

Sassoli je v repliki dejal, da spoštuje delo in prizadevanja grških oblasti. "Nobeni državi ne moremo pustiti, da ostane sama, še posebej, ker ima tak ali drugačen geografski položaj. Ko govorimo o migracijah, ne smemo pustiti ob strani nobene države, ne Grčije, nobene države v Sredozemlju, nobene države na vzhodni baltski meji. Prav zato pa pravim, da potrebujemo ustrezno azilno in migracijsko politiko na evropski ravni. Toda tu je težava. Ko Evropski parlament prosi, da gremo dlje od dublinskega mehanizma, ker prek Grčije migranti prihajajo v Evropo, države članice ne omogočijo evropskim institucijam, da bi uredile te zadeve. Tu se sprašujem naslednje: kako države razmišljajo, kako bodo ravnale, če ne bodo dale novih kompetenc evropskim institucijam? To je vprašanje, na katero morajo odgovoriti vse države članice."

Predsednik Evropskega sveta Michel je v svoji izjavi poudaril pomen zelene prihodnosti EU-ja, ki jo mora krojiti digitalna revolucija.

Slovenski premier Janez Janša je glede migracij poudaril, da ni dovolj le mehka moč. "Eno ključnih vprašanj je, kako pripeljati trdo moč v evropsko politiko, ko se pogovarjamo o prihodnosti EU-ja. Afganistan ni največje vprašanje, kar zadeva nezakonite migracije, ampak je to Sahel. Tam je okoli 400 milijonov ljudi, tretjina jih je pripravljena zapustiti domove. To je naša soseščina. Potrebujemo tudi trdo moč, da bomo učinkoviti z vidika mehke moči, sicer samo trošimo denar in se pogovarjamo med seboj in govorimo o prvem vprašanju: poafganistanskih razmerah in možnosti naslednjega begunskega vala." Poudaril je, da si nobena država ne želi ponoviti izkušnje iz leta 2015.

Podpredsednica Evropske komisije Šuica se je osredotočila na prihodnost EU-ja. Kot je opomnila, projekcije kažejo, da bodo prebivalci EU-ja leta 2070 predstavljali le štiri odstotke svetovnega prebivalstva. "Migracije so lahko ena od rešitev za demografsko vprašanje, a ne za migracije, kot so bile leta 2015. Potrebujemo upravljanje migracij, ko govorimo o umetni inteligenci, robotiki, je to pomembno. Ne moremo pa mimo vprašanja stopnje smrtnost. 80 odstotkov našega območja predstavlja podeželje, kjer pa živi le tretjina prebivalcev. Pomembno je, da ustvarimo razmere, da bodo ljudje želeli ostati na podeželju. V času covida je bilo podeželje zaželeno, naj tako ostane tudi naprej. Tu je pomembno vprašanje tehnološke povezanosti, ni pomembno, kje živimo, ampak kako smo povezani."

Madžarski premier Orban je poudaril pomen vstopa Srbije v EU. "Srbija je ključna država na Zahodnem Balkanu. Če Srbija ne bo članica, potem ne moremo govoriti o celoviti evropski identiteti. Države EU-ja potrebujejo članstvo Srbije, bolj kot Srbija potrebuje članstvo. Mislim, da potrebujemo geopolitični pristop. Srbijo potrebujemo, sicer bomo lahko imeli posledice tudi na obrambnem področju."

Vučić: EU bo po odhodu Angele Merkel drugačen

Srbski predsednik Vučić je poudaril, da je življenjski standard v EU-ju najboljši na svetu, opomnil pa, da se delež, ki ga v svetovni BDP prispeva EU, zmanjšuje. "Kako bomo to ustavili?" Med pomembnimi dejavniki, ki oblikujejo evropsko perspektivo, je omenil tudi odhod Angele Merkel po 16 letih, po katerem se bo nemška vodilna povezava znotraj EU-ja po njegovem mnenju zmanjšala. "Kdo je tisti, ki bo dvignil telefon in rekel, da je treba nekaj narediti glede nekega vprašanja?" Povedal je tudi, da je bilo ob začetku postopkov vstopa Srbije v EU v državi veliko navdušenje, zdaj pa je to uplahnilo, zato oblasti iščejo druge poti za odgovore na izzive, s katerimi se država spoprijema. "Mi na Zahodnem Balkanu si prizadevamo, da se približujemo drug drugemu, da zagotavljamo mir v regiji."

Michel je v repliki dejal, da je osebno zelo angažiran za napredek v prizadevanjih za približevanje Zahodnega Balkana EU-ju, temu bo namenjen tudi oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan. Glede prihodnosti EU-ja in njegovih izzivov je poudaril, da je politična volja tista, ki bo omogočila, da bodo šle države članice v isto smer.

Tudi hrvaški premier Plenković je glede izzivov, s katerimi se spopada EU, poudaril demografske težnje, opomnil pa je tudi na vprašanje zdajšnjega schengena. "Schengen danes ni to, za kar smo si prizadevali ob začetku pristopa. Ena glavnih lastnosti EU-ja je nekaj, kar danes ne deluje." Zavzel se je za agilno Evropo in poudaril pomen političnih razprav.

Slovaški premier Heger je glede delovanja EU-ja dejal, da je reševanje težav ena glavnih nalog, ki jih opravljajo evropski voditelji. Nekateri izzivi terjajo hitre odgovore, tudi enostavne, drugi zapletene. "Eden od glavnih izzivov je, da pogosto nismo dovolj strateški. Pogosto se veliko odzivamo, a nismo proaktivni. Glede migracij ni dogovora, a moramo najti rešitev. Gre za vprašanje, s katerim se bomo spoprijemali, če nam je to všeč ali ne."

Sassoli je izrazil zaskrbljenost glede izjav Vučića, da so razočarani nad procesom približevanja EU-ju, in nad izjavami Orbana, ki bi želel preprečiti migracijske tokove. Meni, da jih je treba urediti. "Moto Evrope je združeni v raznolikosti." Orban je Sassoliju v odgovoru dejal, da njegova primerjava s padcem rimskega imperija ni na mestu. Opomnil je, da so vsi migranti, ki zdaj prihajajo v Evropo, muslimani in da spreminjajo sestavo naše celine, so izziv za naše krščanske tradicije. Poudaril je pomen gospodarskega uspeha, brez katerega po njegovem EU ne more uspeti.

Češki premier Babiš je opomnil, da mora biti Evropa gospodarsko in vojaško močna. "Mislim, da moramo dopolniti naša pravila štiri svoboščine. Kje je naš skupni trg? 300 milijard evrov je potencial rasti za vse naše države. Mislim, da moramo dobro opredeliti to območje. Potem pa moramo biti dobra konkurenca."

Nekdanji voditelji o Afganistanu, širitvi EU-ja in razlikah med članicami

Sledila je razprava nekdanjih evropskih političnih voditeljev, ki so o prihodnosti govorili na podlagi svojih bogatih izkušenj, vodil jo je Dimitrij Rupel. Dogajanje v Afganistanu bi lahko bila priložnost za krepitev EU-ja, je bilo eno od sporočil na panelu. Razpravljavci so opozorili tudi na razlike med članicami in izpostavili nujnost širitve na Zahodni Balkan.

Razvoj demokracije, demokratičnih institucij je mogoče spodbujati, ne pa vsiliti od zunaj, in to je velika lekcija poloma v Afganistanu, pa tudi v Iraku, je poudaril politolog Jacques Rupnik, nekdanji svetovalec nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla.

Dogodki v Afganistanu bodo po besedah nekdanjega predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola vplivali na prihodnja dejanja ZDA in zveze Nato. Evropa bo tako znova bolj osamljena pri zavzemanju za krepitev demokracije po svetu in mednarodne podpore človekovim pravicam, je poudaril.

Nekdanji vplivni vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok je glede tega dejal, da dogodki v Afganistanu odpirajo možnosti in priložnost za močnejši EU. "Če v takšnih razmerah ne uvedemo kvalificirane večine na področju varnostne in zunanje politike, je konec. EU mora postati učinkovit," je dejal. Opozoril je na razlike v EU-ju, tudi med starimi in novimi članicami.

Glede teh delitev je nekdanji slovaški premier Mikulaš Dzurinda dejal, da ne gre le za delitve med višegrajsko četverico in drugimi. Razhajanja so vidna tudi na drugih področjih: odnos do Kitajske in Rusije, do migracij. "Evidentno je, da je treba znova vzpostaviti medsebojno zaupanje in enotnost v EU-ju," je dejal. Poleg tega pa je treba znova vzpostaviti ravnovesje med konservativci in liberalci.

Tudi nekdanji češki premier Mirek Topolanek je opozoril na delitve med članicami in poudaril, da zahodne, stare članice EU-ja ne razumejo težav novink, ki so povezane z zgodovino, preteklim režimom. Prepričan je, da bo evro preživel EU, čeprav mu to ni všeč, saj članice nimajo geopolitične ali gospodarske alternative.

Khol je prav tako poudaril, da EU ne sme pozabiti na zgodovino Poljske in Madžarske pod sovjetsko okupacijo. Treba je poskušati, da vse države članice spoštujejo evropske vrednote, če imajo težave pri tem, pa se je treba z njimi pogajati in jih prepričati. Poudaril je, da so evropske vrednote zelo dobro opredeljene v evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Prvi slovenski premier in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle je medtem poudaril, da se v EU-ju uporabljajo iste besede, kot so solidarnost in vladavina prava, vendar pa jih razumemo različno. Izpostavil je, da nima smisla biti ambiciozen, če ni strinjanja glede teh vrednot.

Podobno se je nekdanja španska zunanja ministrica Ana Palacio zavzela za več jasnosti glede 2. člena lizbonske pogodbe, v katerem so opredeljene vrednote EU-ja in tudi smeri, v katero želi Unija. Le tako bo EU veljal za kredibilnega v odnosu do državljanov.

Nekdanji voditelji so spregovorili tudi o širitvi EU-ja na Zahodni Balkan. To sicer ni priljubljena tema, kljub temu pa zahteva politično odločnost, je dejal Rupnik. Opozoril je na posledice "neširitve" EU-ja. Vsakič ko se pokaže, da EU prelaga širitev, kot je pokazal primer Severne Makedonije, Unija izgublja verodostojnost, je med drugim opozoril. Pri tem je izpostavil tudi vpliv Rusije, Turčije in Kitajske v regiji. Na to je opozorila tudi nekdanja španska zunanja ministrica.

"Ne morem si predstavljati močne perspektive za Zahodni Balkan brez močnega Bruslja v strateškem smislu," pa je Peterle povedal glede širitve EU-ja na države Zahodnega Balkana.

Sorodna novica Protestniki na Bledu: Razkrivamo strahovlado Janeza Janše

Pahor pozval k čimprejšnji širitvi EU-ja na Zahodni Balkan

Popoldne je na razpravi o Zahodnem Balkanu, ki predstavlja uvod v vrh EU – Zahodni Balkan (Slovenija ga bo gostila na začetku oktobra), sodelujoče najprej nagovoril slovenski predsednik Borut Pahor. Pozval je k čimprejšnji širitvi EU-ja na vse države Zahodnega Balkana. S tem bi pridobila tako EU kot regija. "Naj Zahodni Balkan ne postane zamrznjena priložnost za EU," je pozval. Zavlačevanje tega procesa "bi lahko imelo neslutene posledice", je dejal. To bi namreč oslabilo medsebojno zaupanje, upočasnilo reformne procese v kandidatkah, okrepilo vzpon nacionalizmov in odprlo prostor za interese tretjih držav, je posvaril.

Zavrnil je tudi ideje o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. To po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče na miren način; alternativa pa je po njegovih besedah le širitev EU-ja. "Zgolj hitra širitev lahko okrepi ozemeljsko celovitost držav Zahodnega Balkana in s tem varnost regije in celotne Evrope," je prepričan Pahor.

Opozoril je tudi, da zastoj v pogajalskem procesu Albanije in Severne Makedonije postaja moralno vprašanje. "Kaj je Severna Makedonija naredila za svojo evropsko perspektivo? Vse in še več. Kaj pa je dobila v zameno? Nič in še manj," je dejal predsednik in opozoril, da to vprašanje načenja verodostojnost EU-ja.

Komentiral je tudi položaj Bosne in Hercegovine in državo označil za "poseben izziv". Bruselj bi moral imeti bolj političen pristop do te države in manj tehnicističnega, se je zavzel.

Razpravljavci so bili voditelji vseh držav Zahodnega Balkana – iz Bosne in Hercegovine dva od treh članov predsedstva, Željko Komšić in Šefik Džaferović, premierji Črne gore, Kosova, Albanije in Severne Makedonije, Zdravko Krivokapić, Albin Kurti, Edi Rama in Zoran Zaev, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, poljski premier Mateusz Morawiecki, bolgarski predsednik Rumen Radev, evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi ter novi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt.

Za preudarno porabo sredstev za okrevanje po pandemiji

Potekala je tudi razprava o gospodarskem okrevanju po pandemiji covida-19. Strogi ukrepi proti širjenju okužb z novim koronavirusom so povzročili hud padec gospodarske aktivnosti povsod po svetu. Države so se odzvale z zajetnimi svežnji pomoči, kako ta denar kar najbolje porabiti. Čeprav sta se povečala tako javni dolg kot primanjkljaj, je za gospodarstvo po besedah slovenskega finančnega ministra Andreja Širclja najpomembneje, da je odprto.

Guverner Banke Slovenija Boštjan Vasle opaža, da so evropska gospodarstva že na poti močnega okrevanja. To je posledica zelo hitrih in usklajenih ukrepov, ki so jih pripravile različne politike, je dejal. Monetarna politika je poskrbela za zadostno likvidnost, s čimer smo se izognili žrtvam, kot smo jih videli v zadnji finančni in gospodarski krizi, še vedno pa obstajajo tveganja, povezana predvsem z epidemičnimi razmerami, zato se zdijo Vasletu podporni ukrepi še vedno potrebni in jih ne nameravajo ukiniti.

Predsednica Evropske razvojne banke (EBRD) Odile Renaud-Basso opaža velike razlike v okrevanju po pandemiji med razvitimi in nerazvitimi državami. V teh je cepivo proti covidu-19 tudi manj dostopno, zato vidi veliko nevarnost vnovičnega zapiranja javnega življenja. EBRD se sicer osredotoča na financiranje okrevanja predvsem v zasebnem sektorju.

Podpredsednica Evropske investicijske banke Lilyana Pavlova je o razpoložljivih finančnih sredstvih za okrevanje po pandemiji dejala, da je zdaj pravi trenutek za razmislek, kako si bomo naredili boljšo prihodnost. Vlagati je treba v nove tehnologije, znanje in infrastrukturo, je pozvala. K vlaganjem v zeleno, infrastrukturo in digitalizacijo je pozval tudi finančnik iz Italije Valerio De Luca.

Medtem ko je Laszlo Wolf iz madžarske banke OTP zagotovil, da so evropske banke pripravljene na postpandemično obdobje, pa je Šircelj pozval k povečanju vlaganj. "Na dolgi rok bodo te investicije izboljšale našo konkurenčnost, v Evropi pa potrebujemo močno in konkurenčno gospodarstvo," je dejal.

Nagovor Tihanovske

Na večerji bo zbrane nagovorila tudi vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska. Po večerji bo sledila še nočna razprava, na kateri bodo sodelovali izredni profesor na Stanfordu Jure Leskovec, visoki predstavnik Facebooka Nicholas William Peter Clegg in minister za digitalno transformacijo Mark Boris Andrijanič.

Drugi dan srečanja, ko bodo potekala tudi številna dvostranska srečanja, bo med drugim namenjen prihodnosti turizma, razvoju jadranskega območja, dogajanju na sredozemskem območju, podnebnim spremembam, kibernetski varnosti, digitalizaciji Evrope, zbrani pa bodo lahko prisluhnili pogovoru z misijonarjem na Madagaskarju Pedrom Opeko. Sklepni nagovor bo imel državni sekretar Gašper Dovžan.

Na letošnjem forumu so sicer pričakovali tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je bila še prejšnji četrtek navedena na programu kot ena ključnih udeleženk. Vendar je na Bled ni bilo, Logar pa njene odsotnosti danes ni komentiral. V torek so v Bruslju za STA pojasnili, da predsednica zaradi drugih dogodkov ne bo sodelovala na forumu.