Dogovor, ki so ga 21. junija v Madridu dosegli pogajalci parlamenta in zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton, je osnova za oblikovanje močne skupne diplomatske službe EU-ja, ki bo glede izvajanja politike in proračunske porabe odgovarjala parlamentu. Glavne pristojnosti na področjih razvojne in sosedske politike bo obdržala Evropska komisija, velik del proračuna pa bo še naprej nadziral Evropski parlament.

Služba naj bi štela okoli 1.100 diplomatov in naj bi začela delovati decembra. Najmanj 60 odstotkov zaposlenih naj bi prišlo iz obstoječega birokratskega sistema Unije. Uradniki iz nacionalnih diplomatskih služb, ki bodo predstavljali približno tretjino osebja, bodo zaposleni za določen čas, do osem let, z možnostjo podaljšanja za dodatni dve leti. Pogoj za zaposlitev bodo izkušnje iz diplomacije in zagotavljanje ustreznega geografskega ravnovesja ter uravnoteženosti med spoloma.

V službo bo poleg osrednje uprave v Bruslju sodilo še 136 zdajšnjih delegacij Evropske komisije po vsem svetu. Uprava bo razdeljena v generalne direktorate s sektorji za vse svetovne regije in države ter za večstranske organizacije.

EP želi, da bi bila že septembra opravljena prva imenovanja na visoka mesta v službi - za vodje delegacij EU po svetu, za katere se potegujeta tudi dva slovenska kandidata.