Ameriške carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne.

ZDA v pogovorih z EU-jem po besedah ameriškega ministra za trgovino Wilburja Rossa ni uspelo doseči zadovoljivega sporazuma, ki bi Washington prepričal o nadaljnjem izvzetju iz ukrepa.

Ugotavljajo tudi, da pogajanja s Kanado in Mehiko glede revizije sporazuma Nafta trajajo "dlje, kot so upali", in ker ni točnega datuma o njihovem koncu, bodo ZDA v ukrep vključile tudi ti dve državi.

Kot ocenjuje Reuters, ZDA z napovedjo carin za EU, Kanado in Mehiko verjetno začenjajo trgovinsko vojno s svojimi ključnimi zavezniki.

"Z Evropsko komisijo smo opravili več pogovorov, in čeprav smo dosegli določen napredek, EU ni prišla do točke, ko bi lahko zagotovili začasno ali trajno izvzetje," je pojasnil Ross.

"Pozdravljamo nadaljevanje pogajanj tako s Kanado in Mehiko kot Evropsko komisijo, saj so tudi druga vprašanja, ki jih je treba reševati," je še dejal Ross.

Ameriški predsednik Donald Trump je marca napovedal dvig carin na 25 odstotkov na uvoz jekla in 10 odstotkov na uvoz aluminija, kot razlog pa navedel nepoštene prakse držav izvoznic teh kovin, ki ogrožajo ameriško industrijo in nacionalno varnost.

EU je nato Trump iz carin začasno izvzel, a le do začetka maja, nato je izvzetje podaljšal še za mesec dni. Preden so carine začele veljati, je Trump odobril začasne izjeme še za Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Južno Korejo.

"Težava je v presežnem jeklu"
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je takoj po najavi ukrepov iz Washingtona napovedal protiukrepe. "To je slab dan za svetovno trgovino. Nemudoma bomo sprožili spor pri Svetovni trgovinski organizaciji in bomo protiukrepe sporočili v nekaj urah," je dejal v Bruslju.

"Branili bomo interese unije, v popolni skladnosti z mednarodnim trgovinskim pravom," je zatrdil.

Juncker je izrazil zaskrbljenost nad potezo ZDA in jo označil za "goli protekcionizem". Spomnil je, da si je EU v minulih mesecih v pogovorih z ZDA prizadeval nasloviti problem presežnih zmogljivosti v jeklarskem sektorju, ki je temeljna težava. "EU ni vir tega problema, temveč jo enako prizadene," je izpostavil.

Evropska jeklarska industrija letno ustvari 170 milijard evrov prometa in neposredno zaposluje 320.000 ljudi, ki vsako leto proizvedejo povprečno 170 milijonov ton jekla.

Po podatkih združenja evropskih jeklarjev Eurofer več kot 500 tovarn v 22 državah EU-ja delo posredno omogoča še več milijonom Evropejcem.

Države EU-ja so lani po prvih ocenah porabile 160 milijonov ton jekla, kar je tri milijone ton več kot predlani in 39 milijonov ton več kot leta 2009. Po napovedih bo povpraševanje v prihodnjih letih še naprej raslo.

Ukrepi sorazmerni škodi
Med izravnalnimi ukrepi Bruslja so uvedba novih uvoznih carin na nekatere ameriške proizvode, sorazmerni pa bodo škodi, ki jo bo utrpel EU.

Na seznamu ameriških proizvodov, za katere lahko unija uvede dodatne carine, so viski burbon, arašidovo maslo, motorji, pomarančni sok, brusnice, tobačni in tekstilni izdelki, pri katerih se pričakujejo 25-odstotne carine.

Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je opozorila, da so poskušale ZDA v pogovorih z EU-jem z grožnjo trgovinskih omejitev iztržiti koncesije od unije. "To ni način, na katerega mi delujemo, in zagotovo to ni način sodelovanja med dolgotrajnimi partnerji, prijatelji in zavezniki," je poudarila.

"Odločen in složen odziv"
Juncker je znova omenil, da je EU večkrat izrazil pripravljenost na pogovore o različnih vidikih trgovinskega odnosa z ZDA. Na nedavnem vrhu EU-ja v Sofiji so tako pod pogojem stalnega in brezpogojnega izvzetja ponudili pogovore o carinah na avtomobile in o reformi WTO-ja.

Nemška kanclerka Angela Merkel je zagotovila, da se bodo članice EU-ja na višje ameriške carine na jeklo in aluminij odzvale "odločno in složno". Ponovila je, da želi biti EU izvzet iz ukrepa, ki se ne sklada s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ross je posvaril pred odzivom in opozoril, da lahko ta vodi v zaostritev ukrepov.