"V svetu, kjer na milijone ljudi še vedno trpi zaradi lakote in kjer naši naravni viri, ki človeku omogočajo življenje in dobro počutje, postajajo vse redkejši, je nesprejemljivo, da se toliko hrane zavrže," meni prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Vsako leto se približno 20 odstotkov proizvedene hrane v EU-ju zavrže, kar povzroča družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo.

Metodologija za merjenje zavržene hrane

Evropska komisija je preprečevanje nastajanja zavržene hrane določila kot ključno prednostno nalogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva in trajnostne družbe. V skladu s tem je sprejela skupno metodologijo za merjenje količine zavržene hrane, na podlagi katere bodo države članice EU-ja lahko tovrstne odpadke količinsko opredelile na vseh stopnjah prehranske verige in usklajeno spremljale količine zavržene hrane po vsem EU-ju.

EU je tako prvi na svetu razvil celovito metodologijo, ki omogoča merjenje količin zavržene hrane. Ta določa, kaj je treba obravnavati kot zavrženo hrano v vsaki fazi verige preskrbe s hrano in kako je treba to izvesti, zagotavlja pa tudi prožnost pri zbiranju podatkov na nacionalni ravni.

Vsaka država članica bo morala spremljati količino zavržene hrane

Države članice naj bi na podlagi skupne metodologije vzpostavile okvir spremljanja in ga za prvo leto poročanja uporabile leta 2020. Komisiji naj bi prve nove podatke o količini zavržene hrane poslale do sredine leta 2022.

Podpredsednik komisije Jyrki Katainen, pristojen za zdravje in varno hrano, pričakuje, da bodo živilska podjetja tvorno sodelovala pri merjenju, poročanju in spremljanju obsega zavržene hrane. Da bi lahko uveljavili učinkovite nacionalne programe za izogibanje metanju hrane v smeti, moramo vedeti, kje izgubljamo živila, katera, koliko in zakaj. "Zdaj delamo odločilni korak, da bomo pridobili te podatke," je dodal.