"Podjetjem držav Zahodnega Balkana želimo odpreti vrata trga EU-ja, in to moramo storiti zdaj, na primer na področju prostega pretoka blaga in storitev, energije, digitalizacije in brezgotovinskega plačevanja," je dejala Von der Leyen, a ob tem poudarila, da odpiranje vrat ni dovolj. "Države Zahodnega Balkana morajo odpreti trge svojim sosedam. Če nekoga blokirate, dejansko blokirate sebe," je opozorila.

Po njenih besedah so gospodarstva držav Zahodnega Balkana še vedno preveč oddaljena od EU-ja, saj so na 35 odstotkih povprečja držav EU-ja, zato jih je treba nujno približati trgu EU-ja, čemur je namenjen načrt za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.

Ta načrt obsega štiri dele in namen prvega med njimi je zagotoviti boljši dostop šesterice zahodnobalkanskih držav do evropskega enotnega trga. Drugi del je namenjen tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju v regiji, tretji izvajanju reform na področjih pravosodja, javnega naročanja in boja proti korupciji ter spremembam na področju energetike, četrtega pa predstavljajo finančna sredstva EU-ja za naložbe in reforme.

Od napovedanih šestih milijard evrov finančne pomoči EU-ja je dve milijardi nepovratnih sredstev, štiri milijarde pa posojil. A kot je opozorila predsednica Evropske komisije, bo financiranje odvisno od uspešnega izvajanja reform. "Ta načrt je močna pobuda za odpiranje vrat, pa tudi za zahtevo po odprtju meja med državami Zahodnega Balkana in za izvedbo reform," je dejala in poudarila, da bo to pospešilo tudi priprave na širitev.

Berlinski proces se je začel leta 2014 s ciljem napredka v procesu reform in regionalnega gospodarskega sodelovanja. Von der Leyen je pojasnila, da so v tem času postavili dobre temelje s 30 milijard evrov vrednim gospodarskim in naložbenim načrtom, ki po njenih zagotovilih že prinaša rezultate. "Približno 16 milijard je že uporabljenih, toda treba je storiti še več," je dejala.

"Samo če bomo sodelovali, bo Zahodni Balkan vstopil tja, kamor sodi, v osrčje EU-ja. Moje sporočilo je, da je to odločilni trenutek za vas. Zgrabite ga," je še dodala.

Pridruževanje EU-ju je proces na podlagi dosežkov in ne more biti določenega datuma za pristopanje k EU-ju, je ob koncu vrha dejala von der Leyen

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je spomnil na svojo izjavo z Blejskega strateškega foruma v avgustu, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del EU, ter ponovil, da morata biti obe strani pripravljeni na širitev do leta 2030.

Predsednica Evropske komije je po drugi strani dejala, da ne more "biti trdnega datuma, ko ne glede na izvajanje reform pristopiš k EU-ju, ker države članice tega ne bi nikoli sprejele".

Proces pridruževanja na podlagi zaslug je po njenih besedah za države bolj nagrajujoč, ker napredujejo zaradi svojih naporov in uspehov, obenem pa je tudi močna spodbuda za potrebne korake.

Današnjega vrha Berlinskega procesa se udeležuje tudi predsednica Nataša Pirc Musar in voditelji držav, ki sodelujejo v procesu, poleg Slovenije so to Albanija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija ter Španija kot predsedujoča Svetu EU-ja.

Reševanje sporov

Kot poroča dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin, je med cilji Berlinskega procesa tudi reševanje dvostranskih sporov in vprašanj, ki v zadnjih letih ni bilo uspešno, Unija pa je bistveno več zanimanja za regijo pokazala po ruskem napadu na Ukrajino.

Srbijo in Kosovo bosta v Tirani zastopala premierja Ana Brnabić in Albin Kurti. Njuno srečanje ni predvideno, ne pa tudi izključeno, je sporočil albanski premier Edi Rama, eden tistih, ki najglasneje podpira ukrepe proti Beogradu zaradi dogodkov v Banjski.

Evropske države želijo Zahodni Balkan povezati, tudi infrastrukturno, energetsko, pri boju proti posledicam podnebnih sprememb, skrbi za naravo, digitalni tranziciji, trgovini. Med pomembnejšimi dosežki sta medsebojno priznavanje diplom in potrdil na trgu dela in znižanje stroškov mobilnega gostovanja.

Predsednica Evropske komisije je že v nedeljo prižgala zeleno luč za začetek vpisa študentov v nov kampus Evropskega kolidža v Tirani, rektorica je nekdanja vodja evropske diplomacije Federica Mogherini.

"Kako bi lahko Albanijo in druge države Zahodnega Balkana lahko bolje pripravili na prihodnost v Evropski uniji, kot da izobražujemo in urimo prihodnje generacije, ki bodo oblikovale našo skupno prihodnost?" je dejala von der Leyen.