EU čaka težka razprava o tem, kako se lotiti postopnega umikanja javne podpore podjetjem in preprečiti strmo rast insolventnosti ter kako ločiti vzdržna podjetja od nevzdržnih.

"Zavedamo se, da so pred nami morda težki časi," je po zasedanju dejal vodja evroskupine, irski finančni minister Paschal Donohoe. Težko vprašanje bo, kako opredeliti vzdržna podjetja, ki bodo še naprej upravičena do podpore ob prehodu od splošnih ukrepov za podporo podjetjem k bolj usmerjenim.

Čeprav zdaj še ni čas za razpravo o končanju začasnih ukrepov za pomoč podjetjem, pa je jasno, da raste dolg v podjetniškem sektorju, ki ga bo treba poplačati, kar bo neizogibno povečalo število primerov insolventnosti in količino slabih posojil, so pred zasedanjem poudarili viri pri EU-ju.

Podjetja, ki naj bi bila nevzdržna, naj bi pustili propasti

V prihodnosti bo tako treba sprejeti težke odločitve o tem, katera podjetja so vzdržna. Nihče ne želi, da zaradi covida-19 propadejo zdrava podjetja, a podjetja, ki so v temelju nevzdržna, bo treba pustiti propasti, so ponazorili viri pred zasedanjem.

"Da bi se izognili strmi rasti insolventnosti, bo ključno zelo previdno upravljati umik ukrepov javne podpore," pa je poudaril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Postopen prehod od splošnih k ciljnim ukrepom, pri čemer se bo razlikovalo med nevzdržnimi in vzdržnimi podjetji, ki potrebujejo podporo, ne bo lahek, bo pa to pomembno za olajšanje vzdržne rasti, je pojasnil komisar.

Opozoril je tudi, da bo treba zagotoviti "urejen izstop" za nevzdržna podjetja, pri čemer se je treba zavedati socialnih posledic, saj gre za ljudi in njihova delovna mesta.

Stara pravila o državnih pomočeh bodo še počakala

Kdaj se bo Unija vrnila k starim pravilom o državnih pomočeh in proračunskim pravilom, je odvisno od dinamike pandemije, od uspešnosti cepljenja ter od razvoja mutacij virusa in njihove odpornosti na cepivo. Zagotovo pa to ne bo v tem letu.

Tako maksimalna prožnost glede proračunskih pravil kot prožnost glede dodeljevanja državnih pomoči namreč veljata do konca tega leta. Maja naj bi komisija predlagala, kako naprej glede proračunskih pravil, odločitve pa naj bi članice sprejele do poletnega premora.

Šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling je medtem opozoril, da vlagatelje skrbi hitrost izvajanja evropskega načrta za okrevanje. Skrbi jih, da bi zamude negativno vplivale na stopnjo rasti v prihodnje, je pojasnil.

Ministri, med njimi slovenski minister Andrej Šircelj, so razpravljali tudi o gospodarskem položaju in razvoju pandemije novega koronavirusa, o čemer so jim poročali predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ter o mednarodni vlogi evra.