Gre za sankcije proti le nekaterim prebivalcem izraelskih naselij in mest na ozemlju pod izraelsko okupacijo, ki so vsa nezakonita po mednarodnem pravu. Skupno v teh naseljih na palestinskem ozemlju živi kar 700.000 judovskih naseljencev, številni pa so ob podpori izraelske vojske pogosto nasilni do palestinskih prebivalcev.

Eden njihovih odmevnejših napadov je bil februarja lani. Takrat so naseljenci vdrli v palestinsko mesto Huvara blizu Nablusa na severu Zahodnega brega. Najmanj 400 naseljencev je zažgalo več kot 30 domov Palestincev in 100 avtomobilov, ubili so tudi 37-letnika, ranili pa najmanj 390 ljudi.

Španija in Irska sta sicer predlagali, da bi zaradi izraelskega kršenja človekovih pravic odprli sporazum med Izraelom in Evropsko unijo iz leta 2000, v katerem v drugem členu piše, da določila sporazuma temeljijo na "spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel", a predlog po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella velike podpore ni dobil.

Borrell je pred zasedanjem pojasnil, da ne bo šlo za vprašanje popolne začasne prekinitve sporazuma, ampak za "politično razsežnost" sporazuma, ki temelji na spoštovanju humanitarnega prava.

Slovenija špansko-irsko pobudo podpira, čeprav po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon ni jasno, kakšne posledice bi lahko imela za Izrael in njegove odnose z Evropsko unijo, saj o kakšni obliki zamrznitve sporazuma razprave sploh ni.

"V nastopu sem povedala, da je očitno, da gre za kršitve človekovih pravic in da Slovenija podpira, da se sporazum v tem delu pregleda, da podpiramo vedno in smo za dialog in da tudi če bo prišlo do sklica odbora Evropska unija-Izrael, da smo temu seveda absolutno naklonjeni prav zaradi tega, da se pozove tudi Izrael k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Ker gre za očitne kršitve v Gazi," je po poročanju Radia Slovenija dejala Fajon.

Prostotrgovinski sporazum med EU-jem in Izraelom iz leta 2000 med drugim določa, da lahko Izrael v EU, ki je njegov največji trgovinski partner, izvaža blago, oproščeno carinskih dajatev, uvoz v EU pa je omogočen tudi iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, čeprav Unija priznava nezakonitost teh naselbin, vendar izdelki, ki iz njih izvirajo, carinskih dajatev glede na sporazum niso oproščeni. Dejansko pa EU ne more ugotoviti, kateri izdelki prihajajo iz nezakonitih naselbin, kateri pa iz Izraela.

Zunanji ministri pa so se dogovorili o dodatnih sankcijah proti pripadnikom palestinskega gibanja Hamas, ki je v EU-ju označen za teroristično organizacijo.