Namen vrha EU-ja ter Skupnosti 33 latinskoameriških in karibskih držav (Celac) je oživitev odnosov med regijama, tudi v luči vse večjih vlaganj Kitajske v Latinsko Ameriko. Evropa po ocenah analitikov izgublja politični in gospodarski vpliv v regiji, s katero ima pomembne zgodovinske in kulturne vezi.

Eno takih zakrnelih področij so trgovinska pogajanja med EU-jem in državami skupine Mercosur, ki so se začela leta 2000. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström ima s tem namenom med vrhom predvideno srečanje z Argentino, Brazilijo, Paragvajem, Urugvajem in Venezuelo.

Voditelji EU-ja so se ob začetku vrha zavezali k normalizaciji odnosov s Kubo. "Podpiramo proces posodabljanja Kube, zavezani smo h končanju pogajanj o našem političnem dialogu in sporazumu o sodelovanju," je dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

EU in Kuba naj bi nov dogovor o političnem dialogu in sodelovanju dosegla do konca leta. EU je leta 2003 zamrznil odnose s Kubo zaradi nespoštovanja človekovih pravic, nato sta strani aprila lani začeli pogovore o oživitvi odnosov.

118 milijonov za projekte
Evropska komisija je sicer napovedala 118 milijonov evrov novih sredstev za okrepitev naložb in poslovnega sodelovanja EU-ja v Latinski Ameriki in na Karibih, na primer za gradnjo ključne infrastrukture v prometnem, energijskem in okoljskem sektorju.

Med projekti so razvoj geotermalne energije v Latinski Ameriki, prispevek k energetskemu projektu v vzhodnih karibskih državah in podpora latinskoameriškim malim in srednje velikim podjetjem pri dostopu do mednarodnih trgov.

EU načrtuje tudi financiranje novega podmorskega širokopasovnega optičnega kabla med Evropo in Južno Ameriko, ki naj bi povezoval Lizbono na Portugalskem in Fortalezo v Braziliji.

Prav tako je EU predstavila 11-milijonski program za vzpostavitev mreže poslovnih storitev in inovacij EU-ja in Latinske Amerike, ki se bo izvajal v Argentini, Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Peruju, Mehiki in Kostariki.

Poleg tega sta Evropska komisija in Medameriška razvojna banka podpisali tudi nov sporazum o spodbujanju tesnega sodelovanja teh dveh vodilnih donatorskih organizacij.

Tretjina svetovnega BDP-ja
EU ter Latinska Amerika in Karibi, ki so sodelovanje vzpostavili pred šestnajstimi leti v Riu de Janeiru, ne smejo zaspati na preteklih dosežkih, temveč morajo posodobiti partnerstvo v skladu s spremembami v svetu, je poudaril Tusk.

Države EU-ja, Latinske Amerike in Karibov skupaj predstavljajo več kot milijardo ljudi in tretjino članstva ZN-a ter proizvedejo skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, je Tusk ponazoril pomen partnerstva.

Ob tem je predsednik Evropskega sveta citiral lani preminulega velikana latinskoameriške književnosti Gabriela Garcio Marqueza: "Ni res, da ljudje nehajo slediti svojim sanjam, ker se postarajo. Postaramo se šele, ko nehamo slediti svojim sanjam."

"Čeprav so EU, Latinska Amerika in Karibi stari partnerji, se njihovo partnerstvo ne stara, saj so naše sanje in cilji še kako živi," je poudaril Tusk.

Kubo zanima sodelovanje s Slovenijo
Vrha se danes udeležuje tudi slovenski premier Miro Cerar, ki se je ob robu sešel s podpredsednikom Kube Miguelom Diazom Canelom. Slovenija mora iskati svoje priložnosti na trgu latinskoameriških in karibskih držav, je poudaril.

Cerar je pojasnil, da Kubo zanima sodelovanje s Slovenijo na področju obnovljivih virov energije, biotehnologije in turizma, omenil pa je tudi možnosti sodelovanja na področju zdravstva in farmacije.

S kubanskim podpredsednikom sta se pogovarjala o vzajemnih obiskih gospodarskih delegacij, pri čemer je premier opozoril, da je treba zastaviti konkretne in jasne cilje sodelovanja, saj ima Slovenija že zdaj preveč delegacij, ki gredo v tujino premalo ciljno usmerjene, zaradi česar je izkupiček manjši od pričakovanj.

"Imeli smo že nekaj uspešnega sodelovanja na področju izobraževanja. Zelo pomembno je, da vzpostavimo prve resnejše stike, ki jih doslej nismo imeli," je še izpostavil premier.

Cerar se je ob robu vrha v Bruslju, ki se ga sicer udeležuje le danes, sešel tudi s kolumbijskim predsednikom Juanom Manuelom Santosom Calderonom, s katerim sta se prav tako zavzela za konkretnejše sodelovanje med državama.