S tretjo skupno izjavo EU in Nato krepita sodelovanje na področjih kibernetske varnosti, vesolja, odpornosti in podnebnih sprememb.

Kot je na skupni novinarski konferenci na sedežu Nata v Bruslju pojasnil Stoltenberg, danes podpisana deklaracija temelji na tovrstnih dokumentih iz let 2016 in 2018, na podlagi katerih je pri sodelovanju med Natom in EU-jem prišlo do "napredka brez primere".

"Odločeni smo, da partnerstvo med Natom in EU-jem dvignemo na višjo raven, da naslovimo predvsem vse večjo geostrateško tekmo, vprašanja na področju odpornosti ter zaščito kritične infrastrukture," je povedal. Nova področja sodelovanja obsegajo še vesolje, varnostni vidik podnebnih sprememb, tuje vmešavanje in manipuliranje z informacijami, je dodal.

Rusija želi drugačno Evropo, želi nadzorovati svoje sosede, svobodo in demokracijo pa vidi kot grožnji, je še povedal Stoltenberg. Zato je po njegovih besedah treba nadaljevati krepitev čezatlantskega zavezništva v okviru Nata, partnerstva med EU-jem in Natom ter okrepiti podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji.

Da EU in Nato z danes podpisano izjavo sodelovanje dvigujeta na višjo raven, je na novinarski konferenci po podpisu poudarila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "To več kot 20-letno partnerstvo, ki je že poglobljeno, moramo še okrepiti. Evropska varnost je namreč ogrožena," je povedala.

To se po njenih besedah odraža tudi v odločitvi Švedske in Finske za pridružitev zavezništvu, ki se je veselijo tudi v EU-ju.

Stoltenberg je glede pridružitve skandinavskih držav zavezništvu izrazil prepričanje, da bosta njuna pristopna protokola ratificirali tudi Madžarska in Turčija, ki edini od trenutnih članic tega še nista storili. Pri zahtevah Turčije do Švedske in Finske, o katerih so se dogovorili poleti v Madridu, je bil že narejen napredek, je ocenil.

Predsednica komisije in predsednik Evropskega sveta sta obenem poudarila pomen krepitve strateške avtonomije Evrope. Voditelji članic EU-ja so se po Michelovih besedah marca lani zavzeli za povečanje vojaških naložb in s tem okrepitev evropskih proizvodnih zmogljivosti.

"Evropejci želimo prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo, kar pomeni tudi krepitev evropskega stebra v okviru Nata," je dejal predsednik Evropskega sveta.

EU in Nato sodelujeta pri krepitvi proizvodnih zmogljivosti, je pojasnil Stoltenberg. Cilj je nadaljevanje oziroma okrepitev pomoči Ukrajini. "Z današnjo izjavo pošiljamo pomembno sporočilo, da EU in Nato pri podpori Ukrajini ostajata enotna," je povedal.

Na vprašanje, ali podpira dobavo tankov Ukrajini, je predsednica komisije odgovorila, da "mora Ukrajina prejeti vso opremo, ki jo potrebuje za obrambo domovine". Z njo se je strinjal tudi Michel.

Evropska unija in zveza Nato v skupni izjavi opozarjata še na izzive, ki jih predstavlja Kitajska. Organizaciji poudarjata, da jih bosta naslovili skupaj.