EU in Mercosur, v katerem sodelujejo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, z današnjim dogovorom pošiljata "jasno in močno sporočilo svetu", je po koncu vrha južnoameriškega trgovinskega bloka v Montevideu povedala von der Leyen. "V svetu, kjer je vse več konfrontacij, dokazujemo, da se lahko demokracije zanesemo druga na drugo," je dodala.

"Sporočilo pa pošiljamo tudi našim ljudem, podjetjem in regijam. Vaši interesi so v srcu tega sporazuma," je še povedala predsednica Evropske komisije, ki je v nedeljo začela svoj drugi mandat.

"Ta dogovor je zmaga za Evropo," pa je dejala Evropejcem in pojasnila, da 60.000 evropskih podjetij, od tega polovica malih in srednje velikih, izvaža v države Mercosurja. Deležna bodo nižjih carin, enostavnejših carinskih postopkov in prednostnega dostopa do določenih kritičnih surovin, je povedala.

Evropska podjetja bodo po njenih besedah prihranila za štiri milijarde evrov izvoznih dajatev na leto.

"Prisluhnili smo zahtevam kmetov"

Evropskim kmetom je sporočila, da so na komisiji slišali njihove zahteve na protestih, ki so potekali po več evropskih državah. "Prisluhnili smo vašim skrbem in ukrepali. Dogovor vključuje močne varovalke za vašo zaščito," je povedala.

Med drugim je po besedah von der Leyen zagotovljena zaščita evropskih prehranskih izdelkov in pijač, zagotovljeno pa bo tudi spoštovanje evropskih zdravstvenih in prehranskih standardov.

EU in Mercosur sta politični dogovor dosegla na vrhu južnoameriškega bloka, katerega članica je poleg Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja tudi Venezuela. Vendar pa je njeno članstvo zamrznjeno, tako da tudi sporazum zanjo ne bo veljal.

Sporazum naj bi južnoameriškim državam med drugim omogočil povečanje izvoza govedine, perutnine in sladkorja v EU, saj bo pri tem manj omejitev. Članice EU-ja pa bi v Južno Ameriko lažje izvažale avtomobile, stroje in farmacevtske proizvode.

Francija največja nasprotnica

Politični dogovor sta sicer EU in Mercosur po 20 letih pogajanj prvič dosegla že junija 2019, a sporazum zaradi nasprotovanja več članic ni bil nikoli ratificiran.

Za najglasnejšo nasprotnico velja Francija, ki še vedno ni zadovoljna z vsebino dogovora. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se doma spopada s politično krizo, je skušal še v četrtek predsednico komisije prepričati, naj ga ne sklene.

Pri tem se postavlja vprašanje, koliko držav članic lahko Francija še pridobi na stran nasprotnic sporazuma. Pomisleke sta izrazili Poljska in Italija.

Sprejetje lahko blokirajo najmanj štiri članice, ki imajo skupaj 35 odstotkov prebivalcev Unije. Da bo začel veljati, pa ga bo morala podpreti t. i. kvalificirana večina držav članic. To pomeni 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU-ja.

Med glavnimi podpornicami sta Nemčija in Španija, sporazum pa po neuradnih informacijah podpira tudi Slovenija.

Nemški kancler Olaf Scholz je po vrhu dejal, da je bila po 20 letih pogajanj odpravljena pomembna ovira za dokončanje trgovinskega sporazuma z Mercosurjem. Po njegovih besedah bodo z dogovorom "ustvarili prosti trg, večjo rast in konkurenčnost za več kot 700 milijonov ljudi".

Vodja nemškega industrijskega združenja BDI Siegfried Russwurm je dejal, da je sklenitev sporazuma zelo dobra novica za nemška in evropska podjetja ter za njihova gospodarstva. "V času vse večje razdrobljenosti svetovne trgovine pošilja trgovinski sporazum jasen in strateški signal za svobodno in na pravilih temelječo trgovino," je dodal Russwurm.

Evropsko kmetijsko lobistično združenje Copa-Coge je v petek ponovilo svoje nasprotovanje trgovinskemu sporazumu z Mercosurjem in pozvalo kmete v ponedeljek na proteste v Bruslju. Kot zatrjujejo, izdelki Mercosurja ne izpolnjujejo standardov EU-a in bi zato ustvarili nelojalno konkurenco.