Slovenija zato meni, da je Hrvaška tista, ki je s svojimi pogledi na mediacijo, ki jo vidi kot pot do mednarodnega sodišča v Haagu, dlje od stališča Bruslja, je dodal Žbogar, ki je na tiskovni konferenci v Ljubljani komentiral torkov sestanek z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom in s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem.

Jandrokovič: Slovenija se ne strinja z našimi predlogi
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič je hrvaški javnosti v Zagrebu dejal, da Slovenija ni pripravljena sprejeti hrvaškega predloga za urejanje mejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu niti predloga za odpravo zadržkov glede hrvaških pogajanj z EU-jem.

Jandrokovič se ni strinjal z Žbogarjevo izjavo, da večina članic podpira mediacijo, ampak je dejal, da ima sam drugačne informacije. "Vem, da velik del držav članic podpira hrvaško stališče, da se spor uredi na sodišču v Haagu na podlagi mednarodnega prava," je svoje prepičanje izrazil Jandrokovič. Za hrvaško mediacija, ki uveljavlja mednarodno pravo, ni sprejemljiva, ker da se podobni spori urejajo na Meddržavnem sodišču v Haagu, je hrvaška stališča pojasnil hrvaški zunanji minister.

Hrvaške zahteve nespremenjene
Jandrokovič je dejal, da je na sestanku ponovil stališča Hrvaške, sprejeta na srečanju hrvaškega državnega vrha s predstavniki parlamentarnih strank. Hrvaška zahteva ločitev mejnega vprašanja od pogajalskega procesa, slovensko deblokado pogajanj in reševanje spora v Haagu. Pri tem se Hrvaška sklicuje na dve ključni načeli EU-ja, in sicer, da dvostranska vprašanja ne morejo biti del pogajalskega procesa in da je treba vprašanja, ki imajo pravni značaj, urejati na mednarodnih sodiščih.

Jandrokovič še verjame, da bo pristopna konferenca o Hrvaški izpeljana, kot je bilo napovedano, 27. marca, a dodaja, da se ne bo zgodilo nič dramatičnega, če je ne bo.

Korak za korakom proti rešitvi?
Obe strani, tako slovenska kot hrvaška, sicer načelno sprejemata mediacijo, a sta še vedno narazen pri temeljnem vprašanju, kaj bi mediacija morala prinesti. Samuel Žbogar, slovenski zunanji minister je ob tem pojasnil, da ne on ne Jandroković nista imela pooblastil za zbližanje stališč, vendar pa sta se ministra kljub velikim razlikam v pojmovanju mediacije strinjala, da je prizadevanje za rešitev vredno nadaljevanja.

Tako bodo stališča znova preučili in pregledali ter na naslednjem srečanju naredili kakšen korak naprej, kar od obeh strani pričakuje tudi Rehn.

Deblokada da, a šele po doseženem dogovoru
Vzporedno z reševanjem mejnega vprašanja z mediacijo naj bi se nadaljevala tudi pogajanja Hrvaške z EU-jem. Slovenija se s tem sicer strinja, vendar šele, ko bo dosežen dogovor o mediaciji, česar pa še ni, je pojasnil Žbogar. Slovenija tako še ne bo umaknila zadržkov do odpiranja in zapiranja pogajalskih poglavij v hrvaškem pristopnem procesu, ampak bo to storila, "ko se bodo spremenile okoliščine". "V tem trenutku pa do tega še ni prišlo," je dodal slovenski zunanji minister.

Če bo dogovor o mediaciji dosežen, bo slovenska vlada soglasje iskala tudi v slovenskem državnem zboru. Žbogar je prepričan, da se bo s parlamentarnimi strankami v kratkem sešel tudi premier Borut Pahor, da bi v državnem zboru dosegel kar najširši konsenz o vprašanju mediacije in njenih elementov.

Če pobuda probade, Hrvaške ne bo v EU-ju
Žbogar je poudaril, da so pogovori o mediaciji "proces v nastajanju", saj se o modalitetah mediacije še pogovarjajo. Tako še ni jasno, ali bo to na koncu morda vendarle arbitraža, torej vnaprej obvezujoča odločitev ali kaj drugega. Če dogovora ne bo, bo pobuda o mediaciji propadla in Hrvaška ne bo mogla napredovati v EU, je dejal Žbogar.

Datum pristopne konference se oddaljuje
Zdaj je že jasno, da se bo trojica morala sestati večkrat, zato postaja pogajalska konferenca za Hrvaško, ki je napovedana za 27. marec, vse manj verjetna. Slovenija je sicer češkemu predsedstvu predlagala, da se konferenca preloži, a je odločitev o tem odvisna od češkega predsedstva.

A. K. K.