EU je svoj prvi vrh z Aseanom, ki so ga pripravili ob 45. obletnici diplomatskih odnosov, označil kot priložnost za spodbujanje trgovinskih odnosov s hitro rastočimi gospodarstvi v regiji. "Morda nas ločuje veliko kilometrov, vendar nas združujejo skupne vrednote. Že 45 let se vezi med nami vse bolj krepijo in danes je naše strateško partnerstvo pomembnejše kot kdaj koli prej," je zbranim voditeljem dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Pri tem je poudarila potrebo po napredku na področju energetike, podnebja, medsebojnih gospodarskih vezi ter pri spopadanju z izzivi zelenega in digitalnega prehoda. "Tu so potrebne velike naložbe v infrastrukturo in ljudi," je nadaljevala.

V luči tega bo EU v okviru strategije Global Gateway v naslednjih petih letih ponudil sveženj v vrednosti deset milijard evrov za naložbe v infrastrukturo v regiji Aseana. "Danes na geopolitičnem prizorišču poteka bitka ponudb," je ob tem poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in hkrati priznal, da ponujene naložbe Unije zagotovo ne bodo dovolj.

EU se želi z naložbami predstaviti kot zanesljiv partner dinamičnih gospodarstev jugovzhodne Azije ob vse večjem rivalstvu med Pekingom in Washingtonom. Kljub temu pa so bile članice Aseana previdne, saj Peking ostaja njihov največji trgovinski partner, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Brez obsodbe ruske invazije v Ukrajini

Še pred srečanjem so si voditelji EU-ja prizadevali za skupno obsodbo ruske invazije v Ukrajini, a jim to ni uspelo. V izjavi ob koncu vrha tako po poročanju nemške tiskovne agencije DPA piše le, da večina udeleženk vrha najostreje obsoja rusko agresijo v Ukrajini. Po navedbah diplomatov soglasne obsodbe ni bilo zaradi stališč Vietnama, Laosa in Tajske, ki so se v zadnjem času tudi v Združenih narodih vzdržali glasovanja pri resoluciji, kritični do Rusije.
EU in Asean sta pred več kot desetletjem prekinila prizadevanja za skupni trgovinski sporazum, vendar so najvišji uradniki Unije izjavili, da upajo, da se bodo pogovori kmalu obnovili. Do zdaj so že sklenili sporazuma z Vietnamom in Singapurjem, EU pa si prizadeva doseči napredek z največjim gospodarstvom Aseana Indonezijo ter obnoviti pogovore z Malezijo, Filipini in Tajsko.

Eno od vprašanj, ki bi lahko oviralo razprave, je novi zakonik v Indoneziji, ki kriminalizira zunajzakonsko skupnost in spolne odnose zunaj zakonske zveze ter omejuje številne druge osebne svoboščine.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na novinarski konferenci po srečanju povedal, da so sprejeli akcijski načrt EU-Asean do leta 2027. Sklenili so tudi celovit sporazum o zračnem prometu med EU-jem in Združenjem držav jugovzhodne Azije (CATA), ki je prvi letalski sporazum med regijami.

Na srečanju so podpisali tudi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Tajsko in Malezijo, ki bosta po besedah Michela okrepila politični dialog in spodbudila sodelovanje EU-ja s tema dvema državama.

Asean je geopolitična in gospodarska organizacija, katere članice so Brunej, Kambodža, Indonezija, Laos, Malezija, Mjanmar, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam. Namenjena je pospeševanju gospodarske rasti, družbenega napredka in kulturnega razvoja članic ter zavzemanju za mir v regiji. Mjanmarska hunta na vrh ni bila povabljena.

Tanja Fajon na vrsto dvostranskih srečanj

Iz Slovenije se je dogodka udeležila zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je imela ob robu vrha več dvostranskih srečanj. V pogovoru z generalnim sekretarjem Aseana Lim Jock Hoijem je potrdila interes Slovenije za krepitev sodelovanja s to organizacijo in državami članicami Aseana na političnem in gospodarskem področju ter v okviru strategije EU-ja za indijsko-pacifiško regijo. Sogovornika sta izmenjala poglede tudi na trenutne razmere v regiji ter govorila o sodelovanju v multilateralnih okvirih.

Ministrica Tanja Fajon se je ob robu vrha sestala tudi s kamboškim ministrom za zunanje zadeve Prakom Sokhonnom, indonezijsko zunanjo ministrico Retno Marsudi, tajskim zunanjim ministrom Don Pramudwinaiem ter laoškim zunanjim ministrom Saleumxayem Kommasithom. Poleg možnosti za krepitev sodelovanja na dvostranski in multilateralni ravni so bili pogovori osredotočeni na razmere v azijsko-pacifiški regiji, s poudarkom na krizi v Mjanmaru.

Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva, je ministrica Tanja Fajon v pogovorih poudarila, da je stabilna in varna indijsko-pacifiška regija za Slovenijo posebnega pomena tudi zaradi pomorske povezave, ki jo za Srednjo Evropo predstavlja Luka Koper. Priložnosti za sodelovanje z državami regije vidi Slovenija tudi na področju zelenega in digitalnega prehoda.