EU je zadnji sveženj sankcij proti Rusiji uvedel 12. septembra, ker pa nekatere države vse glasneje nasprotujejo zaostrovanju sankcij in zagovarjajo mehkejši pristop, je bilo usklajevanje težavno. A so se države članice nato le dogovorile in zaostrile sankcije, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa je napovedal, da jih bodo do konca meseca ponovno preučili in - če bodo izpolnjeni določeni pogoji - tudi omilili.

Rok za revizijo se je iztekel danes. Stalni predstavniki držav članic pri EU-ju so se res sešli, a sprememb v sankcijah ne bo. Tako visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton kot države članice so se namreč strinjali, da je pri doseganju miru na vzhodu Ukrajine prišlo do "opogumljajočega razvoja dogodkov", a je treba pomembne dele mirovnega dogovora med Kijevom in proruskimi uporniki, doseženega 5. septembra v Minsku, še uresničiti.

Evropska unija še naprej pušča odprto možnost, da v prihodnosti ob ponovni preučitvi razmer na terenu v Ukrajini razmisli o morebitni dopolnitvi, omilitvi, prekinitvi ali celo odpravi sankcij.

165 milijonov evrov za pomoč kmetom
Zaradi sankcij, ki so jih uvedle evropske države in zaradi katerih je Rusija posledično uvedla popoln embargo na uvoz večine hrane iz EU-ja, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je EU v ponedeljek sprejel nov sveženj ukrepov pomoči za kmete, ki so jih prizadele ruske sankcije prepovedi uvoza. Sveženj je vreden 165 milijonov evrov, z njim pa želi EU preprečiti, da bi cene sadja in zelenjave zaradi presežkov pretirano rasle.

Zaradi namigovanj, da so se pri prvem svežnju pomoči pojavile zlorabe, je EU tokrat zaostril pogoje za pridobitev pomoči. Do nje so tako upravičeni kmetje iz 12 držav EU-ja, ki so lani v Rusijo izvozile največ sadja in zelenjave. Ta teden je EU sprejel še dodatne ukrepe, ki se nanašajo na pridelovalce jabolk, hrušk, kivija, pomaranč, limon, mandarin, grozdja, korenja, kumar, paprike in paradižnika.