Sodišče je odločilo tik pred britanskim referendumom o članstvu v EU-ju, ki bo prihodnji teden. Mediji ugibajo, da bo razsodba spodbudila tabor zagovornikov izstopa Velike Britanije iz povezave, ki v ospredje predreferendumske kampanje postavljajo prav priseljevanje. Primer, o katerem je odločalo sodišče, je iz leta 2013, ko je Evropska komisija na sodišču sprožila postopek proti Veliki Britaniji, češ da britanski socialni sistem nepravično diskriminira državljane drugih članic EU-ja, ki živijo na Otoku.

V večini članic osemindvajseterice je dovolj, da prosilec za socialne ugodnosti dokaže stalno bivališče, v Veliki Britaniji pa mora opraviti še preizkus o pravici do bivanja, ki ga Britanci opravijo lažje od priseljencev iz drugih članic unije. Sodišče EU-ja s sedežem v Luksemburgu v razsodbi priznava, da se ta pogoj šteje za posredno diskriminacijo, je pa utemeljen z nujnostjo varstva financ države članice gostiteljice.

Od leta 2020 bo novost veljala za vse zahtevke
Če se bodo Britanci 23. junija odločili za nadaljevanje članstva v EU-ju, se priseljencem na Otoku napovedujejo še večje omejitve njihovih socialnih pravic. V skladu z dogovorom o reformi Unije, ki bo začel veljati, ko bo Velika Britanija pristojne službe v Uniji obvestila, da bo ostala članica EU-ja, bo Britanija lahko omejila otroške dodatke za delavce migrante iz drugih članic, če njihovi otroci še naprej živijo v domovini in so tam življenjski stroški nižji kot v državi, kjer dela eden od staršev. Do leta 2020 naj bi ta novost veljala le za nove zahtevke za otroški dodatek, od leta 2020 pa za vse.

Pred kratkim je namero o omejitvi otroških dodatkov za delavce priseljence napovedala tudi Nemčija. Nemško ministrstvo za družino je odprto za to spremembo, saj ugotavlja, da je življenje v večini drugih držav članic - še posebej tistih, od koder prihajajo delavci - cenejše kot v Nemčiji. Predpogoj za to je ocena Evropske komisije, da je socialni sistem države zaradi velikega navala delavcev migrantov iz drugih držav EU-ja ogrožen.