Voditelji so po pogovorih objavili izjavo, v kateri so zapisali, da "se strinjajo z mnenjem britanske vlade, da je zelo verjetno odgovorna Rusija in da ni verjetnega alternativnega pojasnila". Voditelji so ob tem najostreje obsodili napad z živčnim strupom na nekdanjega dvojnega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v Salisburyju, podprli preiskavo in izrazili popolno solidarnost z Veliko Britanijo pri soočanju "s tem resnim izzivom za skupno varnost".

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je sporočila, da je ukrepala v skladu s pozivom voditeljem in veleposlanika EU-ja v Moskvi poklicala na posvetovanja v Bruselj ta konec tedna.

Poleg tega članice preučujejo možnost nacionalnih ukrepov. Britanija je že izgnala 23 ruskih diplomatov. O tem ali drugih ukrepih razmišlja tudi več drugih članic, na primer Litva, Latvija, Češka, Danska, Irska, Francija in Nemčija.

Nemčija in Francija sta napovedali, da bosta dodatne ukrepe proti Rusiji objavili v prihodnjih dneh. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da tak napad brez primere na varnost in suverenost članice EU-ja terja odziv, in dodal, da bodo ukrepe objavili "usklajeno in sorazmerno".

Latvijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Latvija izgnala enega ali več ruskih diplomatov, ki se ukvarjajo z vohunjenjem. O natančnem številu se še usklajujejo z evropskimi partnerji, odločitev pa bodo objavili v ponedeljek. Češki premier Andrej Babiš je v Bruslju dejal, da se bo Češka verjetno zgledovala po Veliki Britaniji in bo izgnala nekaj ruskih diplomatov.

Najbolj naj bi ukrepanju proti Rusiji nasprotovali Grčija in Italija. Med zadržanimi se omenja tudi Avstrija. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je dejal, da Avstrija ruskih diplomatov ne bo izgnala.

Prav tako izgona ruskih diplomatov za zdaj ne načrtuje Slovenija, je povedal premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Dodal je, da je treba počakati na preiskavo neodvisne mednarodne institucije.

May: Rusija ogroža celotno Unijo
Britanska premierka Theresa May je ob prihodu na vrh opozorila, da Rusija ogroža celotno Unijo. Napad v Salisburyju je po njenih besedah "del vzorca ruske agresije proti Evropi in njenim sosedam, od Zahodnega Balkana do Bližnjega vzhoda".

Moskva: S primerom Skripal nimamo ničesar
V Kremlju so izrazili obžalovanje nad odločitvijo voditeljev članic Evropske unije, da pokličejo veleposlanika v Moskvi na posvetovanja in da je EU uporabil oceno "zelo verjetno". "Ne strinjamo se s tem in ponavljamo, da Rusija nima absolutno nič s primerom Skripal," je zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Zunanji minister Sergej Lavrov je ocenil, da britanska vlada zaradi tega primera sili tudi druge zaveznike v Evropi v konfrontacijo z Rusijo. Med obiskom v Hanoju je dejal, da London skuša "poglobiti krizo z Rusijo, kolikor se le da".

Sprva ni bilo enotnosti
Sprva ni bilo enotnosti glede obravnave Rusije v povezavi s tem napadom. Britanija, Francija in Nemčija skupaj z ZDA so menile, da ni drugega verjetnega pojasnila kot britansko mnenje, da je za napad odgovorna Rusija. A članice so v predhodnih skupnih stališčih - v ponedeljkovi izjavi zunanjih ministrov - zapisale le, da jemljejo britanske ocene "izjemno resno". Ostrejši retoriki do Rusije naj bi nasprotovali zlasti Grčija in Italija.

Cerar: Počakajmo na preiskavo mednarodnih ustanov
Tudi slovenski premier v odstopu Miro Cerar je bil ob prihodu na vrh previden. Na vprašanje, ali Slovenija podpira možnost dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada, je dejal, da je udeležba Rusije "morda še nekoliko pod vprašajem". Britanskim organom sicer po Cerarjevih besedah "lahko zaupamo, bi bilo pa dobro počakati na preiskavo neodvisnih mednarodnih institucij, preden bomo lahko dokončno prepoznali krivca". Slovenija bo sledila EU-ju, ko bo jasno, kje je odgovornost, je še dejal. Ob tem je Cerar dodal, da Slovenija ostro obsoja uporabo kemičnih sredstev in da je solidarna z Združenim kraljestvom.

Napad v Salisburyju je po njegovem prepričanju še dokaz več, kako pomembno je vlagati v varnost v Evropi in sodelovati na področju obveščevalnih služb in drugih varnostnih mehanizmov. Slovenija je v vse to vključena in želi ohraniti sedanjo stopnjo varnosti, je še zatrdil. Tako je Cerar komentiral navedbe, da imajo članice Unije različen dostop do podatkov britanskih obveščevalnih služb, kar naj bi krepilo razlike v njihovih stališčih glede odziva na napad v Salisburyju.

Dodatne sankcije proti Rusiji?
Vprašanje morebitnih dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada sicer za zdaj ostaja brez odgovora. Veliko se ugiba o možnosti izgona ruskih diplomatov. To naj bi nakazale Francija, Poljska in baltske države. Britanske oblasti so že izgnale 23 diplomatov.

Napad v Salisburyju je sprožil tudi pozive h krepitvi odpornosti EU-ja na podobne napade in na hibridne grožnje, kot je spodkopavanje demokracije z lažnimi novicami in vmešavanjem v volitve. "EU mora okrepiti odpornost na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja, tudi s tesnejšim sodelovanjem med EU-jem in njenimi članicami ter zvezo Nato," piše v sklepih voditeljev. Voditelji prav tako pozivajo h krepitvi zmogljivosti za spoprijemanje s hibridnimi grožnjami, vključno s področji kibernetike, strateškega komuniciranja in protiobveščevalnih dejavnosti.