Eden ključnih delov nove strategije je vzpostavitev zmogljivosti za hitro odzivanje na krize z do 5000 vojaki do leta 2025. Sprejetje strateškega kompasa, ki ga bo konec tedna potrdil še vrh Unije, je zaznamoval ruski napad na Ukrajino. Ta za Unijo pomeni "tektonski premik v evropski zgodovini", so pred dnevi zapisali voditelji članic EU-ja v versajski izjavi, pripravljeni v znamenju vojne v Ukrajini.

"To ni odgovor na vojno v Ukrajini, je pa del odgovora," je pomen strateškega kompasa opisal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, ki je prepričan, da je to pomembna prelomnica za EU kot varnostno igralko. "Kar se dogaja v Mariupolju, je velikanski vojni zločin," je poudaril Borrell ob prihodu na zasedanje. To ni vojna, tudi vojna ima namreč svoje zakone, to je uničevanje države, to je moralno popolnoma nesprejemljivo, je poudaril.

V versajski izjavi so se voditelji med drugim zavezali znatni krepitvi obrambnih izdatkov in deleža obrambnih proračunov za obrambne naložbe, kar sicer predvidevajo tudi obrambni cilji zveze Nato. A Unija ni tako izrecna kot Nato, ki je cilja tudi konkretno opredelil: najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in od tega najmanj petina za naložbe.

Članice EU-ja po Borrellovih besedah za vojaške izdatke namenjajo 200 milijard evrov, kar je 1,5 odstotka bruto nacionalnega proizvoda. To je štirikrat toliko, kot namenja Rusija, a ne enako učinkovito, in toliko kot namenja Kitajska, ki pa ima namesto 27 različnih sistemov eno vojaško strukturo, je ponazoril.

Štirje stebri strateškega kompasa

Visoki zunanjepolitični predstavnik je opozoril, da je to šele začetek, da bo treba besede še spremeniti v dejanja, in spomnil, da je treba opredeliti obrambne vrzeli in jih odpraviti. Strateški kompas, ki naj bi pomagal uresničiti cilj krepitve obrambnih izdatkov in zmogljivosti, temelji na štirih stebrih oziroma ključnih besedah: ukrepati, zavarovati, vlagati in partnerji.

Gre zlasti za krepitev samostojnega delovanja EU-ja v krizah, tudi z vidika bolečega nauka iz Afganistana, ter okrepitev odpornosti na nove nevarnosti, kot so hibridne grožnje in kibernetski napadi.

Največ pozornosti je bilo v razpravah o strateškem kompasu namenjene razvoju zmogljivosti za hitro napotitev do 5000 vojakov v odziv na različne vrste kriz, ki naj bi bile operativne do leta 2025, prve skupne vaje pa naj bi začeli izvajati prihodnje leto.

Poleg tega daje strateški kompas več poudarka kibernetskemu prostoru in vesolju, ki so po Borrellovih besedah "bojišča prihodnosti". Namesto za osvajanje ozemlja gre zdaj za osvajanje misli ljudi, veliko dela bo treba storiti z besedami in idejami, je dejal.

Pri tem bo treba po Borrellovih navedbah tudi evropske davkoplačevalce prepričati, da je treba več vlagati v obrambo, saj bo sicer EU v nevarnosti. Vojna je zdramila našo zavest in nas opozorila, da se odvisnost lahko uporabi kot orožje, je opozoril.

Proaktivni pristop EU-ja

Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je ob sprejetju strateškega kompasa poudaril, da je to dokument, ki bo v prihodnje opredeljeval proaktivni pristop EU-ja do vseh ključnih varnostnih vprašanj in dajal normativno podlago za ukrepanje. Sprejetju kompasa je po ministrovih besedah danes sledil spontani aplavz.

Strinjanje glede razširitve sankcij, razhajanja glede časovnice

Med članicami EU-ja obstaja široko soglasje o tem, da je treba sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini še razširiti, a so tudi različni pogledi glede podrobnosti, je dejal zunanji minister Logar po pogovorih v Bruslju. Od vrha Unije konec tedna se pričakuje politična usmeritev glede naslednjega, petega svežnja sankcij.

Danes ni bil dan za odločitve o sankcijah, le za analizo, je po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju povedal Borrell. Dejal je tudi, da ta teden ne pričakuje uradnih odločitev o novih sankcijah.

Voditelji članic Unije naj bi na zasedanju konec tedna podali politične usmeritve in naročili pripravo petega svežnja sankcij. Eno ključnih vprašanj ostaja, ali oziroma kdaj bo Unija ukrepala s prepovedjo uvoza ruske energije.

Sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini – izvajanje do zdaj sprejetih in priprava nadaljnjih – so bile glavna tema današnjih pogovorov in bodo tudi v ospredju razprave voditeljev konec tedna.

Baltske države in Poljska za ostro ukrepanje, Nemčija zadržana

Nekatere članice, zlasti baltske države in Poljska, pozivajo k temu ostremu ukrepu, druge, med njimi Nemčija, so bolj zadržane in poudarjajo, da je treba najprej zagotoviti dosledno izvajanje doslej sprejetih sankcij in preprečiti, da bi se jim Kremelj lahko izognil, tudi s pomočjo Kitajske.

Med državami, ki pozivajo k ostrim sankcijam, je Litva. "Neizogibno je, da začnemo govoriti o energetskem sektorju, zlasti o nafti, saj je to največji prihodek za ruski proračun," je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Za EU pa po njegovih besedah ruske nafte ni težko nadomestiti.

Landsbergis je ob tem posvaril pred oklevanjem s sankcijami, saj da bi bilo to zelo slabo sporočilo tistim, ki se bojujejo v Ukrajini. Pozval je, naj države Ukrajini namesto upanja in molitev pošljejo obrambne sisteme Stinger in Javelin ter naj se upošteva to, da Kitajska do zdaj ni pokazala, da je na pravi strani zgodovine.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je bila glede možnosti takojšnje prepovedi uvoza ruske energije bolj zadržana. Poudarila je, da bo Nemčija postopno, a hitro zmanjševala odvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Za vse vrste pomoči Ukrajini

Slovenija se po Logarjevih besedah zavzema za to, da je treba Ukrajini zagotavljati vse vrste pomoči – strateško, varnostno, humanitarno in politično, pri čemer gre pri zadnji zlasti za jasno perspektivo članstva v EU-ju, tudi s pospešitvijo postopka pridobivanja statusa kandidatke.

Slovenija se zavzema tudi za stopnjevanje sankcij, je poudaril Logar, ki se je med drugim zavzel za zaprtje pristanišč za ruska plovila, za prepoved uvoza ruske energije in za to, da EU v Kijev pošlje svojega političnega predstavnika.

Na vprašanje, kolikšna je podpora tem ukrepom med preostalimi članicami, je odgovoril, da se je mnenje držav med rusko agresijo močno spreminjalo ter da ni nujno, da bo to, kar velja danes, veljalo tudi jutri. Vsi predlogi počasi pridobivajo podporo med članicami, danes ni bilo izrecnega nasprotovanja nobenim dodatnim sankcijam, je dejal.

Ruski prihodki so vezani na energente

Še zlasti je Logar znova poudaril pomen ustavitve prihodkov Rusije od prodaje energije Uniji. Od začetka vojne je Rusija samo s prodajo energentov članicam Unije zaslužila 15,5 milijarde evrov, v razmeroma kratkem času bi se lahko v Rusijo od prodaje energentov Uniji steklo do 100 milijard evrov, dan vojskovanja pa jo stane približno milijardo evrov, je ponazoril izziv.
To bo po ministrovih besedah pomembna tema vrha Unije konec tedna. Izpostavil je splošno strinjanje, da je treba zelo natančno preučiti postopek energetskega odklapljanja.

V primeru Slovenije je vprašanje odvisnosti od nafte po Logarjevih besedah težavnejše od plinskega, čeprav je odvisnost manjša, in sicer zaradi narave že sklenjenih pogodb. Čeprav ima Geoplin pogodbo z Gazpromom do leta 2028, je bistveno več manevrskega prostora zaradi količin, ki jih upravlja tudi prek borze.

Poleg tega je Logar poudaril, da je treba odpraviti morebitne vrzeli pri izvajanju do zdaj sprejetih sankcij, na primer razširiti seznam bank, ki so izključene iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov SWIFT, tudi za popolno izključitev ruske centralne banke iz sistema.

Solidarnostna klavzula

V povezavi z begunsko krizo je Logar dejal, da se bliža trenutek, ko bo sprožena solidarnostna klavzula in se bodo začeli pogovarjati o delitvi bremen. Slovenija bo priskočila na pomoč v skladu s svojimi zmožnostmi in sprejela še kakih sto ali tisoč več, je dejal.

Prav tako je bilo v razpravi poudarjeno, da se tri kandidatke za članstvo v EU-ju – Črna gora, Srbija in Turčija – niso pridružile sankcijam proti Rusiji, kar je za marsikoga nesprejemljivo, saj da te države ne morejo sedeti na dveh stolih, je še povedal Logar.

Borrell pa je danes še sporočil, da je dosežen politični dogovor o drugi tranši pol milijarde evrov za financiranje orožja za Ukrajino. Z uradno odločitvijo se sicer čaka na glasovanje v nemškem parlamentu, ki bo v sredo.