"Ministrom sem pojasnil, da vzpostavljamo možnosti za urad mednarodnega tožilstva v Haagu v okviru skupne preiskovalne skupine ob podpori agencije Eurojust. To mednarodno tožilstvo bo koordiniralo zbrane dokaze, predvsem za kaznivo dejanje agresije," je dejal Reynders.

Po njegovih besedah ne gre za formalno odločitev na ravni EU-ja, ampak za operacionalizacijo zbiranja dokazov. Povedal je, da potekajo zadnje razprave, da bi se vsi strinjali.

To bo prvi korak za zagotavljanje odgovornosti za mednarodne zločine v Ukrajini, je še dejal Reynders.

Medtem pa se nadaljuje tudi razprava o vzpostavitvi posebnega mednarodnega sodišča ali pa hibridnega sodišča, pri katerem bi šlo za sodišče v Ukrajini z mednarodnim zastopstvom, je pojasnil komisar. Za vzpostavitev enega od teh sodišč bo potrebna čim širša mednarodna podpora, je zatrdil.

"EU mora biti pri tem enoten, nismo še tam, a smo naredili velik napredek," je dejal o razpravi o tem naslednjem koraku iskanja odgovornosti za zločine v Ukrajini.

Ukrajinski minister za praktični pristop

Ukrajinski pravosodni minister Denis Maljuska, ki je na zasedanju sodeloval prek videopovezave, je po besedah švedskega ministra Gunnarja Strömmerja pozval k praktičnemu pristopu k pregonu zločinov. Pomembno je zgolj, da se najde neki način, ki bo deloval v praksi, ni pa pomembno, kakšen.

Komisar je povedal še, da je bilo doslej v Ukrajini dokumentiranih skoraj 65.000 primerov, pri katerih bi lahko šlo za mednarodne zločine. 14 članic EU-ja pa je sprožilo nacionalne preiskave tovrstnih zločinov v okviru univerzalne jurisdikcije.

"Te številke kažejo, da imamo opravka z največjim obsegom dokumentiranih vojnih zločinov vseh časov," je poudaril Reynders. Zagotoviti je treba, da ti zločini ne bodo ostali nekaznovani, je še dejal.

Državni sekretar na slovenskem pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes je v razpravi o pregonu vojnih zločinov v Ukrajini poudaril pomen pogajanj za oblikovanje nove Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Diplomatska konferenca za sprejetje konvencije bo v drugi polovici maja 2023 v Ljubljani.

Kot so navedli na pravosodnem ministrstvu, bo pri preiskavi in pregonu tovrstnih kaznivih dejanj pomembna tudi koordinacijska vloga agencije EU-ja za pravosodno sodelovanje Eurojust.

Vlogo Eurojusta pa bi bilo treba po mnenju državnega sekretarja okrepiti tudi pri prenosu kazenskih postopkov iz ene države članice v drugo.

Reynders je povedal, da je na današnjem zasedanju prejel veliko podporo ministrov za izboljšanje postopkov za prenos postopkov. Napovedal je, da bo komisija aprila predstavila nov mehanizem na tem področju.