Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je pred vrhom Evropskega sveta izvedla protestno akcijo. Foto: Reuters
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je pred vrhom Evropskega sveta izvedla protestno akcijo. Foto: Reuters

"Želimo, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina," je poudaril Michel in izpostavil, da so upoštevali različna izhodišča članic in regij v podnebni tranziciji.

Na vprašanja, kako lahko imenuje tak razplet dogovor, je Michel odgovoril, da vse članice delijo isti cilj in ob tem sprejemajo to, da se ena država, Poljska, k temu cilju v tem trenutku ne more zavezati. Spomnil je, da je cilj maja na vrhu v Sibiuu podpiralo le osem članic, junija 24, danes pa vse razen Poljske.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je dejal, da je svoji državi v težkih pogajanjih izboril izvzetje iz cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poudaril je tudi, da so regijam z največ izzivi pri postopnem odpravljanju odvisnosti od fosilnih goriv ponudili velikodušno financiranje v pomoč pri prehodu v brezogljično družbo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da želi Poljska najprej podrobno preučiti sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo, ki ga namerava Evropska komisija predlagati januarja. Izpostavila je tudi, da v Uniji razumejo stališča Poljske, kjer so nekatere regije močno odvisne od premoga.

Mehanizem za pravičen prehod bo zagotovil podporo regijam in sektorjem, za katere bo tranzicija največji izziv, so voditelji zapisali v sklepih in pozdravili napoved cilja, da ta mehanizem spodbudi za okoli 100 milijard evrov t. i. zelenih naložb.

Kaj z jedrsko energijo?

V pogajanjih so se močno kresala mnenja glede vloge jedrske energije pri uresničevanju podnebnih ciljev. Nekatere države, med njimi Češka, Francija in Slovenija, so omenjale pomen jedrske energije pri podnebni tranziciji.

A države, tradicionalno zadržane do jedrske energije, kot so Luksemburg, Avstrija, Irska in Nemčija, niso naklonjene temu, da bi evropska sredstva namenjali za jedrske projekte.

Luksemburški premier Xavier Bettel je zapretil z vetom na sklepe, če bo jedrska energija opredeljena kot možnost za zmanjšanje izpustov, ki bo upravičena do evropskih sredstev.

Voditelji so v sklepih potrdili spoštovanje pravice vsake članice, da sama odloči o mešanici virov energije, s katero bo uresničila podnebne cilje, in da izbere ustrezne tehnologije. Zapisali so tudi, da so nekatere članice poudarile, da je jedrska energija del njihove mešanice.

Tudi slovenski premier Marjan Šarec je ob prihodu na vrh opozoril na to, da bo treba v Sloveniji za uresničitev cilja ogljične nevtralnosti zapreti Teš 6, zaradi česar so tudi začeli razpravo o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne, saj je to za Slovenijo poleg obnovljivih virov edina vzdržna rešitev.

Madrid: Je mogoč kompromis za izvajanje pariškega sporazuma?

V Madridu se končuje dvotedenski svetovni podnebni vrh COP25, vendar še ni jasno, ali bo delegatom uspelo najti kompromis za dokončno oblikovanje pravil za izvajanja pariškega sporazuma.

"Ali bo konferenca uspešna, bomo videli kmalu," je za STA danes ob robu okrogle mize, ki jo je v Ljubljani na temo podnebne konference COP25 pripravilo špansko veleposlaništvo v Ljubljani, dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver. "Konferenca bo šla v podaljške, zaključek pričakujemo jutri v zgodnjih jutranjih urah. Takrat bo tudi znano, kakšen bo njen izplen," je dejal.

Pogajanja v Madridu so se osredotočila predvsem na dokončanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Odprta so ostala najtežja vprašanja, tudi tisto o izvajanju šestega člena, ki med drugim ureja trgovanje držav s "prihranjenimi" izpusti toplogrednih plinov. Prav tako je odprto vprašanje, kaj se bo zgodilo z zmanjšanji izpustov, ki so jih nekatere države dosegle še pred začetkom implementacije sporazuma.

"Kar se tiče prihrankov in prenašanja, Slovenija podpira stališče EU-ja, da se ti prihranki ne bi prenašali na obdobje po 2020," je pojasnil Maver. Slovenija teh prihrankov niti ne izkorišča, je pa to vprašanje zanjo pomembno v globalnem kontekstu, da se ohrani integriteta pariškega sporazuma.

Kakršen koli že bo dogovor v Madridu, pa to ne bo pomenilo nekega uspeha, je dodal Maver. Pravila bodo namreč šele okvir, v sklopu katerega bodo morale države že v prihodnjih letih dokazati, da "dejansko stojimo za svojimi besedami in za znanostjo".