Cilj novega dogovora o uredbi, ki so ga dosegli pogajalci nemškega predsedstva Sveta EU-ja in Evropskega parlamenta, je čim hitrejši umik terorističnih vsebin s spleta ter vzpostavitev skupnega instrumenta za vse države članice v ta namen, piše v sporočilu za javnost Sveta EU-ja.

Dogovor bo pomagal tudi preprečevati širjenje skrajnih ideologij na spletu. Pravila bodo veljala za vsa podjetja, ki ponujajo spletne storitve v EU-ju, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji.

Potencialne milijonske kazni za Facebook in Google

Izbris vsebin s spleta ali preprečitev dostopa do njih lahko glede na osnutek dogovora zahtevajo pristojne oblasti v posamezni državi članici, pa tudi oblasti druge države članice.

Pravila o kaznih v primeru kršitev bodo oblikovale države članice, in sicer v primeru sistematičnih kršitev podjetjem grozijo visoke kazni. Predlog Evropske komisije iz leta 2018, na katerem so temeljila pogajanja, za ta primer predvideva do štiri odstotke svetovnega prometa podjetja v zadnjem poslovnem letu, kar lahko za spletne velikane, kot sta Facebook in Google, pomeni milijonske kazni.

Osnutek uredbe jasno opredeljuje teroristične vsebine v skladu z obstoječo direktivo o boju proti terorizmu. Izjema bo veljala za vsebine v izobraževalne, novinarske, raziskovalne ali umetniške namene in za vsebine, namenjene osveščanju o terorizmu.

Ponudniki storitev gostovanja, izpostavljeni terorističnim vsebinam, bodo morali svoje storitve zaščititi pred širjenjem takih vsebin. Kakšne ukrepe bodo sprejeli za to, lahko odločajo sami.

Videoposnetki terorističnih napadov sredstvo za novačenje

Tako avtorji odstranjenih vsebin kot tudi podjetja pa bodo imeli možnost pritožbe, tako da bodo vsebine, ki bodo izbrisane pomotoma, lahko čim hitreje vrnili na splet. Dogovor morajo formalno potrditi države članice in Evropski parlament.

Evropska komisija je predlog pozdravila. "Teroristi uporabljajo videoposnetke napadov ali celo prenose v živo kot sredstvo za novačenje. Ustavitev teroristične propagande je ključna za naša prizadevanja proti radikalizaciji," je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, kot so sporočili v Bruslju. Dogovor so pogajalci dosegli po najnovejših terorističnih napadih v Evropi, med drugim na Dunaju in v Nici.