"Današnje sporočilo je, da sega naše delo za Libijo in z Libijci precej onkraj vprašanja migracij," je po koncu zasedanja poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. "Prizadevanja za stabilizacijo Libije so sedaj pomembnejša kot kadarkoli prej in EU bo storil vse, kar je v njeni moči, da bi prispevala k temu cilju," pa so v sklepih zapisali ministri.

Ob tem so izrazili podporo vladi narodne enotnosti pod vodstvom premierja Fajeza Saradža. Vse libijske strani so pozvali, naj se izognejo dejanjem, ki bi spodkopala politično tranzicijo v Libiji, in naj sodelujejo v konstruktivnem dialogu. Zunanji ministri izpostavljajo tudi nujnost združitve vseh oboroženih sil pod nadzorom legitimnih civilnih oblasti in ponavljajo, da ni vojaške rešitve konflikta.

EU pozdravlja vzpostavitev predsedniške garde in nedavne napotitve prvih enot kot pomemben korak za zaščito institucij in diplomatskih predstavništev v Tripolisu ter izraža pripravljenost na preučitev možnosti podpore predsedniški gardi. Prav tako EU izraža pripravljenost na spremembe pri veljavnih sankcijah proti Libiji v podporo miru, stabilnosti in varnosti v državi.

1,3 milijona ljudi potrebnih nujne pomoči
Ministri so izpostavili, da so zaskrbljeni zaradi humanitarnih razmer v Libiji, kjer približno 1,3 milijona ljudi potrebuje nujno pomoč, obsodili so zlorabe prebežnikov v Libiji in libijske oblasti pozvali k podvojitvi prizadevanj za izboljšanje položaja prebežnikov. Potrdili so tudi malteško izjavo, v kateri je vrh Unije minuli petek začrtal deset prednostnih nalog za zajezitev prebežniškega toka po osrednji sredozemski poti iz Libije v Evropo.

Ključne prednostne naloge Unije so pomagati libijski obalni straži pri preprečevanju prebežniškega toka v Evropo, nadaljevati prizadevanja za razbitje mreže tihotapcev s prebežniki in izboljšati sprejemne zmogljivosti v Libiji.

Slovenija je v prizadevanjih za zajezitev toka nezakonitih prebežnikov pripravljena sodelovati tudi z ladjo Triglav, saj je to v njenem interesu, je ponovil zunanji minister Karl Erjavec, ki pa o podrobnostih tega sodelovanja ni govoril. Spomnil je na dogovor, da Slovenija še naprej sodeluje v operaciji Sophia. Kdaj bo Triglav pripravljen na nove naloge, pa je po Erjavčevih besedah treba vprašati na ministrstvu za obrambo.

Zaradi kaotičnih političnih razmer v državi po padcu Moamerja Gadafija leta 2011 Unija z Libijo ne more skleniti migracijskega dogovora po vzoru dogovora s Turčijo v prizadevanjih za zaprtje zahodnobalkanske prebežniške poti.

Odločna podpora sporazumu iz Minska
Ministri so v Bruslju tudi potrdili odločno podporo doslednemu izvajanju mirovnih dogovorov iz Minska. Številni ministri, med njimi vodji nemške in britanske diplomacije Sigmar Gabriel in Boris Johnson, so izražali zaskrbljenost zaradi novih izbruhov nasilja na vzhodu Ukrajine. Johnson je ob tem izpostavil vztrajanje Velike Britanije, da kakršno koli rahljanje sankcij proti Rusiji ne pride v poštev. Da mora EU najmanj ohraniti sankcije proti Rusiji, je poudaril tudi litovski zunanji minister Linas Linkevičius.

EU bo vztrajal, da morajo vse vpletene strani spoštovati mirovne dogovore iz Minska. Prav tako bo vztrajala pri politiki nepriznavanja nezakonite priključitve Krima Rusiji, ki se je zgodila marca 2014. Takšen je evropski odziv na izjave novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki nakazujejo rahljanje ameriških stališč do Rusije. "Ne morem govoriti o stališčih ameriške administracije. Govorim lahko le o stališčih EU-ja," je o tem dejala zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.

Da razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo zaskrbljenost in da je treba napetosti reševati v okviru dogovorov iz Minska, je poudaril tudi Erjavec in izpostavil tudi nujnost reform v Ukrajini, zlasti nadaljevanje izvajanja potrebnih reform na področju decentralizacije, vladavine prava in boja proti korupciji.