V povprečju je pretežek ali predebel vsak peti otrok, v Grčiji, Italiji in tudi Sloveniji pa celo vsak tretji. Pri nas sicer to velja le za fante (delež pretežkih deklet je 23-odstoten), v preostalih dveh državah pa za oba spola. Nekateri čezmerno telesno težo in debelost otrok povezujejo tudi s krizo, s katero se trenutno spopada tudi naša država. Zaradi krize namreč družine porabijo manj za hrano, obenem pa so se revnejše družine obrnile k cenejši, visoko kalorični hitri prehrani.

Otroci uživajo vse manj sadja in zelenjave
V večini držav članic Unije otroci uživajo vse manj sadja in zelenjave, pravzaprav je delež nižji od priporočenega dnevnega vnosa 400 gramov sadja in zelenjave na dan. Otroci pijejo tudi vedno manj mleka, uživajo pa vse več visoko predelanih živil. Zaradi čezmerne telesne teže in debelosti se pri otrocih povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa, kot so npr. sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza ...

Več uspeha v boju proti čezmerni telesni teži imajo države pri otrocih, starih od tri do sedem let. EU zato podpira dopolnjevanje ukrepov šolske prehrane pri šoloobveznih otrocih.

V okviru skupne kmetijske politike imajo države članice možnost izvajanja različnih shem. Evropska komisija je na začetku tega leta predlagala združitev dveh ločenih shem, Sheme šolskega sadja in zelenjave ter Sheme šolskega mleka. Obe shemi izvajamo tudi Sloveniji.

"Ozaveščanje otrok o zdravih prehranjevalnih navadah"
Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloș o namenu enotne sheme, ki bo zajemala celotno verigo od kmetije do šole: "Eden izmed pomembnih ciljev nove sheme je povečati vključevanje spremljajočih izobraževalnih in promocijskih dejavnosti. Ne bo šlo zgolj za razdeljevanje sadja in zelenjave, temveč tudi za ozaveščanje otrok o zdravih prehranjevalnih navadah in povezovanju otrok s kmetijstvom." Izobraževalne dejavnosti za otroke so zlasti obiski kmetij, šolski vrtovi in tečaji kuhanja.

Shema šolskega mleka je bila vzpostavljena leta 1977, shema šolskega sadja pa leta 2009. V oba programa je vsako leto vključenih približno 30 milijonov otrok v EU-ju. V Shemo šolskega sadja je bilo npr. v letošnjem šolskem letu vključenih 90 odstotkov vseh slovenskih osnovnih šol. V Shemi šolskega mleka se je za sodelovanje odločilo le nekaj šol.

V okviru nove šolske sheme naj bi se izboljšale in poenostavile upravne zahteve znotraj obeh prej omenjenih obstoječih shem. Komisar Ciolos: "Države članice bodo morale predložiti večletni strateški načrt. Program se bo seveda izvajal letno. Pri tem naj bi se izboljšale in poenostavile upravne zahteve znotraj obeh obstoječih šolskih shem. Ta enotni okvir naj bi zmanjšal tudi vodstvena in organizacijska bremena tako za nacionalne organe in šole kot za dobavitelje."

Države lahko dobijo določeno finančno pomoč
Države članice, ki sodelujejo v Shemi šolskega sadja in zelenjave, lahko prejmejo določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem. V Sloveniji letno razdelijo približno 500 ton sadja in zelenjave. EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v znesku štirih centov za največ 0,25 litra mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki sem jim podpora upošteva pri plačilu šolske prehrane za otroka.

Slovenija je pri črpanju sredstev v shemi šolskega mleka manj uspešna, saj v njej sodeluje le nekaj šol, ki so lani izkoristile približno pet tisoč evrov. Shema ima več administrativnih postopkov kot shema šolskega sadja, zato večji odziv pričakujejo po poenostavitvi.

Proračun EU-ja za novo šolsko shemo naj bi v posameznem šolskem letu znašal 230 milijonov evrov, dodaja komisar Ciolos: "Za sadje in zelenjavo smo že v okviru reforme skupne kmetijske politike sredstva z 90 milijonov povečali na 150 milijonov evrov na leto. Za mleko imajo države članice trenutno na razpolago 68 milijonov evrov sredstev, nova shema pa naj bi znašala 80 milijonov."

"Z dobro prehrano do dobrega počutja" - tako se glasi slogan izboljšane šolske sheme, katere predlog se trenutno obravnava na delovnih skupinah sveta. Predlog čaka še dolg postopek sprejemanja, preden ga bodo šole lahko začele uporabljati, predvidoma najprej s šolskim letom 2016/2017.

Lidija Petković, Radio SI