Kot je pojasnil uradnik EU-ja, o iskanju Lajčakovega naslednika trenutno poteka razprava na pristojnih delovnih telesih Sveta EU-ja, v katerem sodelujejo države članice. "Te bodo zelo kmalu prejele tudi poziv, da naj predlagajo kandidate," je dejal.

Nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je sicer po navedbah vira predlagala, da se pristojnosti posebnega odposlanca omejijo zgolj na dialog o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Lajčak je namreč pristojen tudi za druga vprašanja, povezana z Zahodnim Balkanom.

Slovaškemu diplomatu, ki je bil na položaj imenovan aprila 2020, bi se sicer mandat po prvotnih načrtih iztekel 31. avgusta letos, a se je zdaj že nekdanji visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell odločil, da odločitev o njegovem nasledniku prepusti novemu zunanjepolitičnemu predstavniku oziroma predstavnici. Tako je predlagal podaljšanje mandata Lajčaku do 31. januarja 2025, kar je Svet EU-ja julija tudi potrdil.

Zanimanje za položaj posebnega odposlanca EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino je sicer še pred podaljšanjem mandata slovaškemu diplomatu izrazil tudi nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor. Pri tem sta ga javno podprla premier Robert Golob in predsednica Nataša Pirc Musar.

V odgovoru na vprašanje STA, ali ga ta položaj še zanima, so viri blizu Pahorja spomnili, da je že pred meseci obvestil javnost, da v zvezi s tem ne daje izjav.