Italijan Draghi za osem nadaljnjih let prevzema krmilo banke od Francoza Tricheta v prelomnih trenutkih za evro. Evropska unija oz. natančneje 17 držav članic s skupno valuto se še vedno spopada s posledicami najhujše finančne in gospodarske krize po drugi svetovni vojni.

Zagovarja nemško disciplino
Čeprav prihaja iz države, ki je s svojo zadolženostjo in številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi trenutno pod velikim pritiskom evropskih partneric in finančnih trgov, je Draghi v svojem pristopu k denarni, javnofinančni in gospodarski politiki precej bliže severnoevropskim državam, še posebej Nemčiji.

Draghi je že dolgo časa vpet v delovanje ECB-ja, saj je kot guverner italijanske centralne banke sodeloval pri odločitvah Sveta ECB-ja. Tudi njegove druge izkušnje, med drugim pri vodenju Odbora za finančno stabilnost, ki združuje najpomembnejše svetovne finančne ustanove v snovanju ukrepov za zagotavljanja globalne finančne stabilnosti, so mu v prid.

Vrh EU-ja junija potrdil imenovanje
Prihod dosedanjega guvernerja italijanske centralne banke na čelo osrednje denarne ustanove evrskega območja so dokončno tlakovali voditelji Evropske unije, potem ko so junija potrdili njegovo imenovanje na enega najpomembnejših položajev v svetovnem finančnem sistemu.

Če je bilo na začetku v Nemčiji kot gospodarsko najmočnejši članici v območju evra še čutiti nelagodje ob prihodu Italijana na vrh ECB, so se v Berlinu z njegovim imenovanjem pozneje vendarle sprijaznili. 64-letni Draghi velja za uglajenega, nekoliko zadržanega in izjemno pronicljivega ter sposobnega finančnika.

Temna senca iz Goldman Sachsa
Še največji dvom vzbuja obdobje med letoma 2002 in 2005, ko je bil podpredsednik in generalni direktor Goldman Sachs International. Banko namreč mnogi omenjajo kot enega od krivcev za svetovno finančno krizo in dolžniško krizo v Grčiji, nekateri pa se bojijo, da bi lahko Draghi na čelu ECB-ja "plesal tako, kot bo godel bančni sektor".

Četudi se ob prihodu Italijana na čelo ECB-ja ne pričakujejo večje spremembe v politiki ustanove, pa je še neznanka, kaj svojskega bo dal vodenju banke. Analitiki se sprašujejo, ali se bo zavzel za vnovično znižanje ključne obrestne mere za evrsko območje. Jasnejše znake o tem je pričakovati šele decembra.

Kriza evra ne popušča
Draghi položaj prevzema v prelomnih trenutkih za evro in v času, ko je ECB še vedno v kriznem načinu delovanja. Pričakovati je, da bo morala ECB tudi pod njegovim vodstvom še nekaj časa izvajati nekatere krizne ukrepe, med drugim program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja, zaradi katerega je bila deležna tudi največ kritik.