Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU-ja se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.
In kaj sploh je gensko spremenjen organizem?
Gre za organizem, katerega genski material je bil umetno spremenjen zato, da bi organizmu dali posebne lastnosti (na primer odpornost rastlin proti boleznim, škodljivcem ali pa večji donos).
V EU-ju je dovoljenje za gojenje leta 1998 dobila Monsantova koruza MON810. Gre za edino gensko spremenjeno rastlino, ki jo je mogoče gojiti v EU-ju – največ je pridelajo v Španiji, njeno pridelavo pa je popolnoma prepovedalo devet članic Unije – Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolil pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.
V Evropski uniji je za uporabo kot živilo ali krmo sicer dovoljenih 58 gensko spremenjenih organizmov, med njimi koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa itd. V Sloveniji je po zakonu odločitev o uživanju gensko spremenjenih organizmov povsem prepuščena vsakemu posamezniku (a odvisna od strogih predpisov), se je pa kar 80 slovenskih občin odločilo, da na svojih področjih ne bodo gojile gensko spremenjenih rastlin.
Evropejci negativno do gensko spremenjene hrane
Po podatkih Eurobarometra uvedbo gensko spremenjene hrane podpira šele vsak četrti Evropejec. Slovenci gensko spremenjene hrane večinoma ne želimo uživati. Ljudi najbolj skrbi, ali je taka hrana varna za naše zdravje, konec koncev glede varnosti GSO-jev nista enotni niti znanost niti stroka. V Sloveniji in na celotnem območju EU-ja sicer velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo ali so proizvedena iz gensko spremenjenih organizmov. Takšni izdelki morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega tega in tega organizma«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti. Podobno velja za prečiščene snovi, pridobljene iz rastlin, npr. olje, lecitin ali sladkor.
Evropska unija odločitev o gojenju GSO prepušča državam članicam, a uvoza izdelkov, živil, ki so gensko spremenjena, ni prepovedala. Sicer v Evropski uniji veljajo najstrožja pravila glede gensko spremenjenih organizmov na svetu, ki jih – gledano svetovno – največ pridelajo v ZDA in v Argentini. Vodilno podjetje pri trženju GSO je prej omenjeni Monsanto.
- V drugi krog se je uvrstila tudi Gimnazija Novo mesto, ki je je slavila v debati o znanosti in visokem šolstvu.
- Po oddaji je na mobilni aplikaciji Gymnasnium.eu odprta debata o temi oddaje, ki daje prostor tudi drugim mladim, da povedo svoja razmišljanja in tako sooblikujejo javni diskurz o evropskih temah in politikah.
- Tema prihodnje oddaje je razvoj medicine in zdravstveni sistem, pomerili se bodo dijaki Gimnazije Moste in Šolskega centra Rogaška Slatina.
Kaj bo prehrana prihodnosti? Nocoj je o prehranjevalnih navadah Evropejcev, pojavu novih živil in "superhrane" skupaj z dijaki Zavoda sv. Frančiška Saleškega Gimnazije Želimlje in dijaki Šolskega centra Celje, Gimnazije Lava razmišljal tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
Debata poteka tudi na spletni aplikaciji Gymnasium.eu – z dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Novo mesto in I. gimnazije v Celju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje