Z denarjem, ki je bil namenjen obsežnemu kmetijskemu proračunu EU-ja, a se ga ni porabilo, bodo skušali kmetom na gospodarsko najrevnejši celini pomagati pri povečanju proizvodnje v času pomanjkanja hrane in naraščajočih cen.

"Vpliv visokih cen hrane je še posebej neprizanesljiv za najrevnejša prebivalstva na svetu," je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je pojasnil, da brez evropske pomoči ne bo mogoče doseči ciljev Združenih narodov, da se prepolovi revščina, kar bi lahko pripeljalo do napetosti med afriškimi državami zaradi nadzora nad sredstvi.

Spraševanje, a ne nasprotovanje
Najmanj osem članic EU-ja, med njimi Nizozemska, Švedska in Velika Britanija, je postavilo pod vprašaj zakonitost tega načrta, a vseeno niso nasprotovale njegovemu bistvu. "Obstaja širok konsenz, da je treba ukrepati, glede na krizo, ki se dogaja," je dejal tiskovni predstavnik Komisije Johannes Laitenberger in zatrdil, da je to najbolj učinkovit in hiter instrument, ki je na razpolago.

Če bodo načrt potrdili Evropski svet in evropski poslanci, bi lahko zaživel v začetku januarja prihodnje leto. Denar bi nerazvitim državam namenili prek regionalnih ali mednarodnih organizacij, kot so ZN in Svetovni program za hrano (WFP). Določeni so štirje načini finančne pomoči, pri čemer je najpomembnejše povečanje zalog gnojil in semen.

Jeseni se pričakuje še najtežji del - razprava o določanju kriterijev za prejem pomoči. Pomembno bo, koliko hrane za lastne potrebe proizvede država, njena politična stabilnost in socialna ogroženost prebivalstva, stopnja naraščanja cen hrane in odvisnost od uvoza hrane.

Kmetijski proračun EU-ja je vreden 120 milijard evrov in znaša kar 40 odstotkov celotnega letnega proračuna povezave.

G. V.