Gre za okoli 40 milijonov evrov izdatkov na leto, ki jih evropski poslanci dobijo kot dodatek k plači za delovanje pisarne.

Parlament je upravičeno trdil, da se zahtevani dokumenti nanašajo na osebne podatke, saj tožnikom ni uspelo dokazati potrebe po prenosu podatkov za pregled izdatkov evropskih poslancev, piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo sodišče.

Sodišče poudarja tudi, da tožniki s svojimi argumenti ne izpodbijajo zakonitosti odločitev parlamenta, temveč izpostavljajo pomanjkljivosti in neučinkovitost obstoječih nadzornih mehanizmov, česar pa sodišče na tej točki ne more ocenjevati.

Novinarji napovedali pritožbo na odločitev sodišča
Tožbo je vložilo 29 raziskovalnih novinarjev iz vseh članic EU-ja, združenih pod imenom MEPs Project, ki jih vodi slovenska novinarka Anuška Delić, zastopa pa jih slovenska odvetnica Nataša Pirc Musar. Delićeva je na odločitev sodišča že napovedala pritožbo: "Osebno nisem pričakovala, da nam bo sodišče kar podarilo zmago, ampak sem upala, da bo šlo predvsem za zbliževanje argumentov," je dejala.

Opravljanje funkcije novinarja kot psa čuvaja je s sodbo Sodišča EU-ja postalo zelo zaprto. Novinarji in strokovnjaki s področja dostopa do javnih informacij to težko sprejmemo, se je na današnjo sodbo sodišča v Luksemburgu za Slovensko tiskovno agencijo odzvala odvetnica Nataša Pirc Musar, ki pred sodiščem zastopa skupino 29 novinarjev iz vseh članic EU-ja.

Delićeva: Sodišče zgolj kopiralo argumente Evropskega parlamenta
Novinarji so postopek proti Evropskemu parlamentu na sodišču sprožili novembra leta 2015, ker ta ni želel zagotoviti dostopa do podatkov o porabi okoli 40 milijonov evrov na leto, ki jih evropski poslanci dobijo poleg plače za delovanje pisarne. "Glede na odločitev, kolikor sem jo lahko preučila doslej, je sodišče kopiralo argumente Evropskega parlamenta izpred treh let in sprašujem se, kaj se je dogajalo od novembra 2015, ko smo vložili pritožbo na evropsko sodišče," je dejala Delićeva.

Vsak mesec 4.416 evrov neposredno na račun poslanca
Gre za 4.416 evrov na mesec, ki so posredovani neposredno na osebni bančni račun evropskega poslanca. Pri tem ni zagotovljene preglednosti porabe denarja, niti ni treba poslancem vrniti neporabljenega denarja, so prejšnji teden pred izrekom sodbe opozorili v skupini Zelenih v Evropskem parlamentu.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Luka Robida, je preiskovalnim novinarjem uspelo celo ugotoviti, da je v določenem trenutku skoraj 130 poslancev prejemalo ta sredstva, ne da bi sploh imeli svoje pisarne, ali pa da so na ta način financirali svoje politične stranke, ki so jim plačevali za najemnino pisarn v strankarskih prostorih.
Javni podatki o potnih stroških komisarjev
Sodišče v Luksemburgu je po mnenju Delićeve popolnoma spregledalo ključni argument v zadevi, in sicer, ali konzorcij novinarjev zahteva razkritje podatkov, ki so zasebne ali javne narave. "Mi smo zelo jasno prikazali, da gre za javne podatke, medtem ko Evropski parlament trdi, da so to zasebni podatki, to je zdaj potrdilo tudi Sodišče EU, " poudarja Delićeva.

To je po njenih besedah "zelo nerodno" glede na to, da je Evropska komisija nedavno tudi zaradi postopka, ki ga je sprožila nevladna organizacija za dostop do informacij javnega značaja Acces Info Europe, začela javno objavljati podatke o potnih stroških evropskih komisarjev.

Delićeva: Odločitev sodišča koristi evroskeptikom
Podobno bi morala biti v javnem interesu poraba evropskih poslancev, saj gre v pričujočem primeru za porabo, ki se tiče izključno izvajanja javnih pooblastil, ne njihovega zasebnega življenja, vztraja Delićeva: "Javna poraba ni zasebna stvar poslancev, ki so edini izvoljeni predstavniki državljanov držav EU."

Na eni strani imamo po mnenju Delićeve evropske poslance, ki ne želijo prikazati, na kakšen način porabijo 40 milijonov na leto, na drugi strani pa sodišče, ki ta status quo ščiti. To je po njenem prepričanju napačno sporočilo pred evropskimi volitvami prihodnje leto: "To je sporočilo, da je na mestu mnenje evroskeptikov, da je EU ponesrečen eksperiment, ki škodi državljanom, gospodarskim interesom," je kritićna Delićeva.

Pet slovenskih evroposlancev za preglednost pri porabi
Evropski poslanci Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD), Igor Šoltes (Zeleni), Romana Tomc in Alojz Peterle so se odzvali na vprašanja Slovenske tiskovne agencije in sporočili, da se zavzemajo za preglednost pri porabi denarja za delovanje svojih pisarn.

Parlament trdi, da gre za osebne podatke
Skupina novinarjev je že julija leta 2015 zahtevala, naj jim Evropski parlament posreduje podatke o porabi evropskih poslancev, a jih je parlament zavrnil z utemeljitvijo, da gre za osebne podatke poslancev, ki ne morejo biti informacije javnega značaja. V parlamentu so tedaj pojasnjevali, da novinarji zahtevajo tudi podatke o bančnih računih evropskih poslancev, do katerih parlament nima dostopa, ter da bi lahko odobritev takšne prošnje ogrozila zasebnost in integriteto evropskih poslancev, njihovih asistentov in drugih vpletenih.

Po zavrnitvi zahteve so novinarji novembra leta 2015 na Sodišče EU-ja vložili tožbo zoper Evropski parlament, saj so vztrajali pri prepričanju, da so vsi zahtevani podatki lahko javni. Pirc Musarjeva je tedaj dejala, da je parlament s preprosto zavrnitvijo dostopa do zahtevanih dokumentov, za katero nima pravne podlage, evropskim poslancem dodelil pravico do skrivne javne porabe in jim dal imuniteto pred tem, da javnost spremlja njihovo porabo. Sodišče EU je kljub vsemu pritrdilo argumentom parlamenta.