Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl predlog uredbe za vzpostavitev posebnega mehanizma za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini do 45 milijard evrov oziroma 50 milijard dolarjev, o čemer se je skupina G7 dogovorila na junijskem vrhu v Italiji. Ta predlog poleg tega predvideva, da bo EU v obliki makrofinančne pomoči prispeval do 35 milijard evrov.

Posebni posojilni mehanizem bo omogočil uporabo prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, za financiranje in odplačevanje posojila. Ukrajina bo lahko z njimi odplačevala posojilo, ki ga bo prejela od EU-ja in od držav članic skupine G7.

Za predlog, h kateremu niso sprejeli dopolnil, je glasovalo 518 evropskih poslancev, proti 56, 61 pa se jih je glasovanja vzdržalo, so navedli v Evropskem parlamentu.

Tako je v kratkem od držav članic v Svetu EU-ja pričakovati tudi potrditev pravne podlage, ki jo je Evropska komisija predlagala v drugi polovici septembra. Svet EU-ja jo je namreč podprl že pred dvema tednoma.

Posojilo Evropske unije v obliki makrofinančne pomoči bo Ukrajina prejela do konca prihodnjega leta, pri čemer bo moral Kijev upoštevati določene pogoje, med drugim na področjih delujočih demokratičnih mehanizmov in spoštovanja človekovih pravic.

Končna vrednost posojila EU-ja bo odvisna od prispevkov drugih članic skupine G7, tako da bo lahko tudi nižja od 35 milijard evrov, kolikor predvideva predlog pravne podlage.

O posojilu 50 milijard ameriških dolarjev Ukrajini, za odplačevanje katerega bi uporabili prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja, so se voditelji držav skupine G7 in EU dogovorili junija v Italiji.

Ustrezno pravno podlago za to pa mora sprejeti Unija, saj je na njenem ozemlju večina ruskega premoženja, ki ga je Zahod zamrznil v okviru sankcij, uvedenih zaradi ruske agresije na Ukrajino. V EU-ju je približno 210 milijard evrov, pri čemer pa nameravajo za podporo Ukrajini uporabiti le prihodke, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja tega premoženja.