Ko bo prijava Evropski komisiji potrjena, bodo lahko začeli zbirati podpise. Potrebujejo jih najmanj milijon. V Sloveniji bo zbiranje podpisov usklajevala nevladna organizacija Umanotera.

Koalicija civilnodružbenih organizacij želi sporazuma preprečiti, saj po njihovem mnenju vsebujeta veliko spornih točk, ki neposredno ogrožajo demokracijo. V Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, tako izpostavljajo mehanizem za zaščito investitorjev in pravila o regulatornem sodelovanju.

Evropska komisija ima na voljo dva meseca, da preveri ustreznost prijavljene pobude, v Umanoteri pa pričakujejo, da bi lahko podpise podpore pozivu začeli zbirati sredi septembra.

Sporazum grožnja pravicam in varnosti
Prostotrgovinski sporazum EU-ja in ZDA z uradnim imenom Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, poznan tudi po angleški kratici TTIP, naj bi z odpravo netarifnih ovir okrepil gospodarsko rast na obeh straneh Atlantika.

A v Umanoteri opozarjajo, da to pomeni tudi grožnjo pravicam in varnosti, saj je namen netarifnih ovir tudi varovanje okolja in potrošnika. V slovenski organizaciji tako napovedujejo, da bodo v prihajajočih mesecih organizirali javne razprave o trgovinskem sporazumu z ZDA in njegovih posledicah za okolje in družbo.

Civilna družba je pobudo sprožila med šestim krogom pogajanj o trgovinskem sporazumu med EU-jem in ZDA, ki ta teden poteka v Bruslju, ter na dan potrditve Jean-Clauda Junckerja za novega predsednika Evropske komisije. Juncker sicer izpostavlja, da je razumen in uravnotežen trgovinski dogovor z ZDA ena prednostnih nalog komisije in Unije v prihodnjih petih letih.

V Nemčiji zelo ostre kritike
Med najostrejšimi kritiki trgovinskega sporazuma z ZDA so Nemci. Iz Nemčije prihaja tudi več kot tretjina organizacij, povezanih v koalicijo proti trgovinskima sporazumoma EU-ja z ZDA in Kanado, imenovano STOP TTIP.

Lizbonska pogodba uvedla možnost državljanske pobude
Evropska državljanska pobuda, ki jo je uvedla lizbonska pogodba, daje prvič tudi državljanom priložnost, da predlagajo zakonodajo na področju politike, ki je v pristojnosti EU-ja.

Za sprožitev postopka državljanske pobude je treba najprej vzpostaviti državljanski odbor, v katerem je najmanj sedem državljanov EU-ja iz najmanj sedmih članic Unije.

Državljanski odbor mora nato pobudo prijaviti pri Evropski komisiji. Ko je prijava potrjena, imajo eno leto časa, da zberejo milijon podpisov državljanov prav tako iz vsaj sedmih članic Unije.

Če zberejo milijon podpisov, komisija pobudo temeljito preuči. V treh mesecih po prejetju pobude s podpisi se mora nanjo odzvati, torej predlagati zakonodajne ali druge ukrepe ali podrobno utemeljiti, zakaj ne bo ukrepala.