Evropska komisarja Vera Jourova in Thierry Breton sta v pismu evropski poslanki Ireni Jovevi potrdila, da delita njen cilj zaščite jezikovne raznolikosti, kar je poudarila v pozivu k reviziji evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Po mnenju poslanke je njun pristop jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU-ja o tej tematiki.

Podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisar za notranji trg Thierry Breton sta v odgovoru Jovevi poudarila, da se strinjata z njenim prizadevanjem za zaščito jezikovne raznolikosti in si za to prizadevata prek številnih pobud financiranja, kot je program Media v sklopu Ustvarjalne Evrope, ter z razpisom za priprave študije o možnosti raziskovanja različnih evropskih kulturnih vsebin v digitalnem okolju.

Kljub temu pa direktiva ne ureja kulturne in jezikovne raznolikosti kot take, vključno z vprašanjem, ki ga je postavila Joveva, saj to ostaja v pristojnosti držav članic, sta zapisala evropska komisarja. Po njunih besedah komisija spremlja prenos in uporabo prenovljene direktive v pravnih redih držav članic. "Do decembra 2026 bo Evropskemu parlamentu in svetu predložila dodatno oceno prenovljene direktive, s posebnim poudarkom na njen učinek in dodano vrednost, ki jo bodo, po potrebi, spremljali predlogi za njeno revizijo," sta dodala.

Napredek pri dolgotrajnem sprejemanju zakonodaje

Kot je po prejemu pisma komisarjev izjavila Joveva, je pozitivno presenečena, da sta tako poglobljeno in individualno pristopila k reševanju tematike, ki jo je poudarila v pozivu. "Evropski zakonodajni proces je resda dolgotrajen, a gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU-ja, ki bi lahko pomenil tudi, da se ta podjetja končno samostojno lotijo reševanja problema, torej še preden to z revizijo direktive naredimo kot obvezo na ravni celotne unije," je zapisala poslanka.

Ob tem je kot korak Slovenije k jezikovni raznolikosti omenila predvidene sprememba zakona o javni rabi slovenščine, kar sicer "ne bo prineslo želenih rešitev za ponudnike videopretočnih vsebin, kot sta Netflix ali Disney+, saj zaradi upoštevanja t. i. načela države izvora ta podjetja v EU-ju spadajo neposredno in izključno pod pristojnost regulatorjev v državah, kjer so registrirana".

Delno pa bo vprašanje po njenem mnenju rešljivo s sprejetjem nedavno dogovorjenega evropskega akta o svobodi medijev, ki bi lahko spodbudil regulatorje k spoštovanju jezikovne raznolikosti, torej k podnaslavljanju ter sinhronizaciji vsebin tudi v slovenščino.