Češki minister za notranje zadeve Vit Rakušan – njegova država trenutno predseduje Svetu EU-ja – je povedal, da so opravili uspešno razpravo o povečanem številu prihodov prebežnikov prek Zahodnega Balkana. To je predvsem posledica tega, da države v regiji vizumskega režima nimajo usklajenega z Evropsko unijo.

Za najbolj problematično velja Srbija, ki je brezvizumski režim med drugim uvedla za državljane Indije, Burundija, Kube, Tunizije, Maroka in Turčije, navaja Balkan Insight. Ti nato potujejo naprej v EU.

Notranji ministri so se strinjali, da je treba z državami v regiji govoriti, da bi svoje režime uskladile z Unijo. V prihodnjih tednih bo tako potekalo več srečanj s predstavniki držav Zahodnega Balkana.

Rakušan in Johansson na obisk Zahodnega Balkana

Češki notranji minister in evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson za začetek novembra načrtujeta tudi obisk regije.

"Od Srbije smo dobili obljube, da bo uskladila svojo vizumsko politiko z našo. Začela bo z narodnostmi, ki so trenutno resnično kritične, kot so Tunizijci, Burundijci in Indijci," je povedala komisarka Johansson.

EU omenja uvedbo vizumov za državljane Srbije

"S Srbijo in drugimi partnericami na Zahodnem Balkanu bomo tesno sodelovali in upam, da bodo uskladili politiko. To se bo verjetno tudi zgodilo, vseeno pa ne bom izključila drugih možnosti," je odgovorila na vprašanje, ali bi lahko EU zamrznil sporazum o vizumski liberalizaciji s Srbijo. Tega ni želel izključiti niti Rakušan.

Slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar je sicer povedala, da naj bi Srbija vizumsko politiko z EU-jem uskladila v enem mesecu oziroma do konca leta.

Srbija: Evropo varujemo pred migrantsko krizo

Srbski notranji minister Aleksandar Vulin je medtem na uradnem obisku v Grčiji, kjer je dejal, da Srbija in Grčija z varovanjem meja pred migrantsko krizo branita tudi Evropo. "Vsak migrant, ki ga ustavijo v Grčiji, vsak migrant, ki ga ustavijo na srbski meji, je en migrant manj na Dunaju ali v Berlinu. Ni prvič, da Srbija in Grčija varujeta Evropo pred invazijo,” je dejal Vulin.

Slovenska ministrica poudarja pomen Frontexa

Tatjana Bobnar je zaradi vse več prebežnikov, ki v EU prihajajo prek Zahodnega Balkana, pozvala, da je treba v celoti izkoristiti mandat Frontexa. Večina kolegov se je s pozivom strinjala. Poudarila je tudi pomen policijskega sodelovanja za učinkovito upravljanje migracij.

Po njenih besedah so pomembne predvsem dejavnosti agencij. "To pomeni, da se v polnosti izpolni mandat agencije Frontex, da se njeni uradniki napotijo na meje, ki so pod največjim pritiskom," je povedala na novinarski konferenci. Da bo lahko ta agencija opravljala svoje delo, pa jo morajo članice kadrovsko popolniti, je še povedala ministrica Bobnar.

Na Zahodni Balkan tudi Europol?

Hkrati se je zavzela, da bi tudi osebje evropskega policijskega urada Europol znova napotili v države v regiji Zahodnega Balkana. Europol bi se osredotočil predvsem na preprečevanje tihotapljenja prebežnikov.

Kot je povedala, se je večina drugih ministrov članic EU-ja strinjala z njenimi pozivi. "Dogovori so bili zelo konkretni," je povedala.

Schengenski pravni red morajo spoštovati tudi potencialne članice

Da bodo v celoti spoštovale schengenski pravni red, vključno z orodji, kot je napotitev Frontexa na zunanje meje, pa se ob trenutnem dogajanju pričakuje tudi od potencialnih novih članic schengenskega območja, je povedala Bobnar. Hrvaška, Bolgarija in Romunija bi se namreč lahko schengenu pridružile že 1. januarja.

"Ko bo Hrvaška vstopila v schengenski pravni red, ima slovenska policija pripravljeno strategijo dela," je zagotovila. Več bo pojasnila decembra, ko bo predvidoma sprejeta odločitev o tem, ali bo Hrvaška vstopila v schengen.

Johansson: Treba je izboljšati vračanje prebežnikov

Zaradi povečanja prihodov prebežnikov po t. i zahodnobalkanski poti je potrebna evropska rešitev, se je že pred današnjim srečanjem v Luxembourgu strinjalo več notranjih ministrov članic EU-ja in evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Kot je povedala komisarka Johansson, Evropsko komisijo skrbi. "S tem se moramo spopasti skupaj. Okrepiti je treba varovanje zunanjih meja, namestiti več Frontexovih mejnih stražarjev, sodelovati z našimi partnerji na Zahodnem Balkanu pri preprečevanju tihotapljenja in izboljšati vračanje prebežnikov," je povedala.