Zmanjševanje gospodarske vrzeli med državami Zahodnega Balkana in Evropsko unijo je izziv. Unija je regiji že pomagala s 3,3 milijarde evrov nujne pomoči, zdaj se je treba osredotočiti na dolgoročno okrevanje, je poudaril komisar za širitev Oliver Varhelyi, ki je nov širitveni sveženj najprej predstavil zunanjepolitičnemu odboru Evropskega parlamenta. Evropska komisija je predlagala, da se regiji nameni do devet milijard evrov v okviru mehanizma predpristopne pomoči IPA v okviru prihodnjega večletnega proračuna, ki ga mora Unija sicer še potrditi.

Poleg tega komisija predlaga krepitev naložb z vzpostavitvijo novega poroštvenega instrumenta za Zahodni Balkan, ki lahko spodbudi do 20 milijard evrov naložb. Ker covid-19 omejuje fiskalni prostor, bo območje potrebovalo manj posojil in več nepovratnih sredstev, je izpostavil Varhelyi.

V prihodnje razogljičenje energije in digitalna preobrazba

Bruto domači proizvod Zahodnega Balkana znaša približno 100 milijard evrov, tako da bi omenjene naložbe lahko predstavljale 30 odstotkov bruto domačega proizvoda celotne regije, je komisar ponazoril razsežnost načrta.

Gospodarski in naložbeni načrt za države Zahodnega Balkana, ki je bil predviden že za letošnji maj, naj bi izboljšal povezanost znotraj regije in povezave teh držav z Evropsko unijo, zlasti na področju prometa in energije. Pomagal naj bi tudi pri razogljičenju proizvodnje energije in pri digitalni preobrazbi.

Gospodarski in naložbeni načrt v podporo Zahodnemu Balkanu je del širitvenega svežnja, ki ga je danes sprejela Evropska komisija in vključuje tudi poročila o napredku posameznih držav na poti v Unijo.

Odzivi slovenskih evroposlancev

Slovenska evroposlanka Tanja Fajon pozdravlja načrt za gospodarski napredek in investicije na Zahodnem Balkanu, a opozarja, da je treba postaviti državam kandidatkam stroge pogoje za sprostitev nepovratnih sredstev in jamstev po tem načrtu, s spoštovanjem vladavine prava in temeljnih pravic kot ključnima meriloma.

Franc Bogovič meni, da je skrajni čas za velikopotezen investicijski načrt za Zahodni Balkan.

"Podpiram torej ekonomsko-investicijski del načrta, ki pa mora pomeniti resnično izdatno pomoč tem državam, saj so trenutno v izredno slabem finančnem položaju," je dejal.

Poslanec verjame, da se bo s predlaganim investicijskim načrtom EU-ja lahko lažje spodbudil in zagotovil razvoj področij, ki so trenutno v velikem zaostanku in zaradi katerih države Zahodnega Balkana še niso pripravljene za vstop v EU.

"Konkretna analiza načrta komisije bo še potrebna, menim pa, da je dobro, da EU prevzame vidnejšo in odgovornejšo vlogo na Zahodnem Balkanu ter ne prepušča regije interesom Turčije, Rusije in Kitajske," pa je dejal Milan Zver. Dodal je, da je z vidika zagotavljanja miru, varnosti in gospodarske rasti tako v Evropski uniji kot na Zahodnem Balkanu integracija te regije ena od pomembnejših nalog zunanje politike Unije.

"Veseli me, da je EU spoznal, da je Zahodni Balkan njegov integralni del in da mora pomagati pri njegovem razvoju," je izpostavil Milan Brglez, ki je zadovoljen tudi s tem, da se državam regije namenjajo pomembna sredstva za razvoj.

Poslanca skrbi, da ni točno jasno, kakšen bo učinek teh sredstev, ki jih bo morala Evropska unija, če bo želela biti učinkovita, po njegovem mnenju deliti skladno z razvojnim načrtom držav Zahodnega Balkana. Brgleza veseli, da začenja Unija kazati razumevanje za to, da so države Zahodnega Balkana njen ključni del. Obenem poslanca skrbi upočasnjen proces približevanja teh držav Evropski uniji, ki bi morala po njegovem mnenju na tem področju storiti več, ob tem pa države spodbujati, da tudi same naredijo več.