Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek na vojaški akademiji v Københavnu napovedala, bo Bruselj predstavil t. i. belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, saj mora Evropa do leta 2030 vzpostaviti "močno obrambno držo".

Prednostne naloge bele knjige, ki jo bodo v četrtek na vrhu v Bruslju obravnavali tudi voditelji članic Unije, bodo izboljšati sodelovanje med državami članicami pri vlaganju v ključna področja, povečati vojaško pomoč Ukrajini in okrepiti evropsko obrambno industrijo.

Sorodna novica Von der Leyen: Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo

Poleg tega je treba zvišati obrambne izdatke, čemur je namenjen pred dvema tednoma predstavljeni načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo.

Komisija bo sprejela tudi predlog pravne podlage za izvedbo tega načrta, ki med drugim vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU-ja, v okviru katerega bo državam članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Poleg tega bodo lahko zvišale nacionalne izdatke za obrambo, ne da bi prekršile evropska proračunska pravila.

Komisija želi, da bi bilo za naložbe v obrambo na voljo tudi več zasebnega kapitala. Tako bo predstavila strategijo za vzpostavitev unije za prihranke in naložbe.

Poleg obrambnih izdatkov bo treba začeti odplačevati skupne dolgove

Svet je gospodarsko in varnostno povsem drugačen, tudi evropski proračun bo moral odražati nove prioritete, je za Radio Slovenija poudaril tudi strokovnjak za javne finance Evropske unije in profesor na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Mojmir Mrak. "Zagotavljanje varnosti je zdaj postala top politična tema, nekaj bo treba narediti," je dejal. Zdaj gre sicer za obrambo 13 od 1000 milijard evropskega proračuna.

Sorodna novica Boštjančič: V varnost bi lahko usmerili del kohezijskih sredstev

Poleg tega bo z novim sedemletnim proračunskim obdobjem treba začeti odplačevati skupne dolgove, najete za financiranje okrevanja po covidu. "Če to preračunamo na eno leto, bo to prišlo okoli 25 milijard evrov. Se pravi približno polovico denarja, ki gre za kmetijstvo, bomo morali zdaj nameniti za odplačevanje dolgov," je opozoril Mrak. Da bi dodatno financirali vse to, bi morali proračun Unije podvojiti, je izračunal.

Če bo obseg manjši, bo treba zarezati v kmetijstvo in kohezijo. Koliko, je odvisno od pogajanj, Mrak je pripravil različne scenarije – restriktivni enoodstotni in idealni dvoodstotni nista verjetna, sam za realističnega šteje tistega s povečanjem obsega na 1,5 odstotka BDP-ja Unije. Glede obrambe pa opozarja. "Jasno je, da za obrambo – teh 800 milijard evrov – veliko tega sploh ne more biti financirano iz večletnega finančnega okvira, ker pogodba tega sploh ne dovoljuje," je dejal. Del bo zato verjetno financiran po zgledu mehanizma za okrevanje in odpornost.