Evropska komisija bo namreč preverila, ali se presežna makroekonomska neravnovesja Slovenije zmanjšujejo ali povečujejo. Na podlagi ugotovitev tega pregleda bo nato komisija spomladi odločila, ali bo treba sprožiti postopek, ki lahko v skrajnem primeru privede do finančnih sankcij.

Slovenija je edina članica Unije, za katero je komisija doslej dve leti zapored, lani in marca letos, ocenila, da se spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji.

Komisija Slovenijo opozorila tudi na privatizacijo
Komisija je Slovenijo marca letos ob oceni makroekonomskih neravnovesij med drugim opozorila na preveliko zadolženost in šibko upravljanje podjetij, na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor ter na privatizacijo.

Nova ocena komisije spomladi?
Evropska komisija naj bi januarja na terenu preverila makroekonomsko stanje v Sloveniji, nova ocena iz Bruslja se nato pričakuje spomladi.

Temeljito analizo naj bi komisija objavila predvidoma marca, v njej pa bo ocenila, ali se neravnovesja zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.

Končna instanca postopka - globa
Če komisija sproži ta postopek, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij, najprej obrestovani depozit v vrednosti 0,1 odstotka BDP-ja, ki pa v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Komisija bo poleg Slovenije temeljito pregledala še petnajst članic Unije, in sicer Hrvaško in Italijo, ki se prav tako spopadata s presežnimi neravnovesji, Irsko, Španijo, Francijo, Madžarsko, Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Portugalsko in Romunijo.