Dokument, v katerega je imel vpogled portal Politico, poudarja, da je "v primeru izjemnih motenj prvotno obdobje najbolj kritično". Osnutek omenja različne morebitne scenarije, od vojne in kibernetskih napadov do smrtonosnih bolezni in poplav zaradi podnebnih sprememb.

17-stranski osnutek opozarja, da "nobena od večjih kriz v zadnjih letih ni bila osamljena ali kratkoročna". Evropa se je v zadnjih petih letih spoprijemala s pandemijo covida-19, napadom Rusije na Ukrajino in naravnimi katastrofami.

Sporočilo strategije je po besedah izvršne podpredsednice Evropske komisije Roxane Minzatu "popravite svojo streho, dokler sije sonce". Dodala je, da je namen komisije "pomagati posameznikom na ravni gospodinjstev".

Strategija naj bi ustvarila varno in odporno Unijo, zmožno predvideti in obravnavati grožnje in tveganja, neodvisno od njihove narave ali izvora, piše v osnutku.

Osnutek, ki prihaja v javnost le nekaj tednov po tem, ko je EU objavil svojo prvo vojaško strategijo, še pravi, da je "nujno", da Unija in njene članice okrepijo svojo pripravljenost v vseh sektorjih.

Pripravljenost na kibernetične napade

Sorodna novica Rutte: Vsak napad na zaveznico Nata bo naletel na uničujoč odgovor

Evropa naj bo bolj pripravljena tudi na kibernetske napade, piše. Politico piše, da je od začetka vojne v Ukrajini Rusija okrepila svoje dejavnosti v kibernetskem prostoru, vključno z napadi na energetska omrežja. Med državami, ki "stalno napadajo zahodne vlade, podjetja in druge ključne ustanove", Politico omenja še Kitajsko, Iran in Severno Korejo.

Dokument predlaga, da se vzpostavi evropski sistem za opozarjanje na področju kibernetske varnosti. Na tem področju naj EU tudi spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi organizacijami.

Komisija predlaga strategijo za kopičenje zalog za okrepitev dostopa do ključnih virov, tudi v primeru odzivov na naravne katastrofe. Strategija bo kombinirala centralizirane zaloge na ravni Unije in prispevke posameznih držav, piše v osnutku.

Strategija bo vključevala tudi podporo zdravstvenim ukrepom v odziv na grožnje javnemu zdravju.

Medtem ko nekatere članice EU-ja želijo večji poudarek na vlaganju v vojsko, druge kot bolj pomembne izpostavljajo zadeve, povezane s podnebnimi spremembami. Podpredsednica komisije Minzatu trdi, da gre za dve strani istega kovanca.

Boljša pripravljenost bo zahtevala tudi bolj fleksibilen dostop do gotovine. Komisija predlaga pregled finančnih instrumentov za odzivanje na krize, da bi zagotovili prilagodljivost mehanizmov za financiranje v času kriz na spreminjajoča se tveganja.

Da bi sprejeli omenjene ukrepe, komisija razmišlja o novem zakonodajnem svežnju, ki bi postavil standarde in merljive dolgoročne cilje glede pripravljenosti.

Priloga k osnutku navaja okoli 60 ključnih ukrepov, ki naj bi jih sprejeli v prihodnjih dveh letih. Med njimi so nadzor lažnih novic, ocena stopnje pripravljenosti na področju finančnih storitev in vključevanje pripravljenosti v šolske učne načrte.