Kot je sporočila Evropska komisija, članice EU-ja poziva k nadaljnji uporabi nabora ukrepov na področju cen energije, ki omogočajo znižanje položnic za energijo za potrošnike, in ponuja dodatne ukrepe.

Na področju plina lahko članice začasno podaljšajo regulacijo končnih cen za širok krog uporabnikov, vključno z gospodinjstvi in industrijo, začasno uporabijo prekinitev trgovanja in dodelijo nujno likvidnostno pomoč za zagotovitev učinkovitega delovanja trgov surovin, pri čemer je treba upoštevati pravila državne pomoči, ter uporabijo platformo EU-ja za skupen nakup energentov za združitev povpraševanja po plinu, zagotovitev konkurenčnih cen plina prek skupnih nakupov in zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.

Na trgu električne energije je možnost prerazporeditve visokih nepričakovanih dobičkov v pomoč potrošnikom podaljšana tudi na obdobje prihodnje kurilne sezone, dodatno lahko države članice prihodke od prezasedenosti uporabijo za financiranje pomoči potrošnikom, poleg tega je začasno podaljšana regulacija končnih cen za mala in srednje velika podjetja.

Države lahko v regijah z zelo omejeno povezanostjo za znižanje cen elektrike subvencionirajo stroške nakupa goriva v proizvodnji elektrike, a le če ob tem upoštevajo pogodbe EU-ja, posebej glede čezmejnega izvoza, sektorske zakonodaje in pravil državnih pomoči.

Potrebni dodatni ukrepi v primeru ustavitve dobave iz Rusije

V primeru popolne ustavitve dobave plina iz Rusije bodo potrebni dodatni izredni ukrepi, pravi komisija in države članice poziva k posodobitvi načrtov ukrepanja z upoštevanjem njenih priporočil. Komisija bo pospešila pripravo koordiniranega načrta za zmanjšanje povpraševanja po plinu v EU-ju, ki bo vključeval tudi prostovoljne ukrepe za zmanjšanje porabe. "V duhu solidarnosti bi lahko manj prizadete države članice zmanjšale svojo porabo plina v korist bolj prizadetim članicam," pravi komisija.

Ob teh ukrepih bo po njenih navedbah morda nujna administrativna omejitev cen plina na ravni Unije. Ta bi bila omejena na čas trajanja nujnih razmer v EU-ju ter ne bi smela vplivati na privabljanje drugih virov oskrbe s plinom po plinovodih in prek terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in na zmanjšanje porabe, poudarja komisija.

Za oblikovanje prihodnjega trga električne energije, ki bo odpornejši proti motnjam, poziva k proučitvi različnih izzivov, med katerimi navaja tržne instrumente za zaščito potrošnikov pred nihanjem cen, ukrepe za izboljšanje odziva glede povpraševanja in za spodbujanje individualnih shem za lastno porabo, primerne investicijske signale in preglednejši tržni nadzor.

"EU je vzpostavil dobro delujoč in medsebojno povezan energetski trg, ki tudi v trenutnih zahtevnih razmerah zagotavlja zanesljivo dobavo energije. Vendar izjemni časi zahtevajo izjemne ukrepe in danes predstavljamo dodatne korake, ki jih lahko države članice uberejo v boju z visokimi cenami," je dejala Evropska komisarka za energijo Kadri Simson.

Komisija bi energetsko neodvisnost od Rusije dosegla predvsem z obnovljivimi viri

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je predstavila načrt za odpravo odvisnosti Evropske unije od ruskih fosilnih goriv REPowerEU. V središču načrta je večja uporaba obnovljivih virov energije.

Poleg tega komisija poziva še k manjši porabi energije in diverzifikaciji dobav energentov.

Načrt REPowerEU po besedah predsednice komisije temelji na evropskem zelenem dogovoru in zakonodajnem svežnju "Pripravljeni na 55", ki sta sicer že velikopotezna, a Bruselj predlaga še okrepitev ciljev, da bi čim prej postali neodvisni od ruskih fosilnih goriv.

"Naj začnem z najbolj očitnim: varčevanje z energijo je najhitrejši in najcenejši način za naslovitev trenutne energetske krize," je povedala Ursula von der Leyen. Komisija zato predlaga, da se cilj za leto 2030 glede energetske učinkovitosti poveča z devetih na 13 odstotkov.

Obenem poziva, da se delež obnovljivih virov energije do takrat poveča s 40 na 45 odstotkov. V ta namen predlaga ukrepe za pospešitev izdajanja dovoljenj za projekte za obnovljive vire in povezano infrastrukturo. Danes lahko traja od šest do devet let za pridobitev dovoljenja. Komisija želi, da bi ti postopki trajali največ eno leto, je dejala predsednica.

V skladu s predlogom komisije bi do leta 2025 z zakonodajo uvedli obvezno namestitev sončnih panelov na nove javne in komercialne zgradbe. Do leta 2029 pa bi to uvedli še za stanovanjska poslopja, je povedala.

Potem ko so se voditelji držav članic EU-ja konec marca dogovorili o skupnih nakupih plina in vodika, zdaj komisija predlaga še vzpostavitev mehanizma za skupno naročanje. "Ko Evropa deluje skupaj, ima večjo moč," je poudarila predsednica komisije.

Za vse to namerava komisija mobilizirati do 300 milijard evrov, od tega 75 milijard evrov nepovratnih sredstev in 225 milijard evrov posojil.