"Zaloge hrane niso ogrožene, saj je Evropska unija večinoma samozadostna pri ključnih kmetijskih izdelkih. Zaradi hudega porasta cen gre bolj za preskrbo s hrano za najranljivejše ljudi," je ob predstavitvi ukrepov povedal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Komisija predlaga sprostitev 500 milijonov evrov finančnih rezerv iz proračuna za skupno kmetijsko politiko za proizvajalce, ki jih je vojna v Ukrajini najbolj prizadela. Države lahko s to pomočjo kmetijam zagotovijo dodatno podporo, da bi prispevali k svetovni prehranski varnosti, ali pa naslovijo motnje na trgu.

Prejemnike sredstev bodo določile države članice. Sloveniji bo iz teh sredstev pripadlo nekaj več kot 1,7 milijona evrov.

Izjemoma povečane dovoljene zmogljivosti pridelave hrane

Komisija je ob tem sprejela izvedbeni akt, ki omogoča izjeme od pravil glede pridelave za hrano in krmila na površinah pod praho. To bo povečalo zmogljivosti EU-ja za pridelavo hrane.

Skupno te površine obsegajo štiri milijone hektarjev, kar je enako velikosti Nizozemske, je povedal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.

Po njegovih besedah bi morale biti tehnične podrobnosti glede kmetovanja na teh območjih znane v prihodnjih dneh, tako da bodo lahko kmetje to upoštevali že v spomladanski setvi.

Na področju prašičereje je komisija odprla možnost začasnega umika prašičjega mesa s trga, je še povedal komisar. Po navedbah virov pri EU-ju gre za začasen ukrep za obdobje od dveh do petih mesecev.

Sorodna novica Vojna v žitnici Evrope: "Unija ne more biti samooskrbna. Najbolj me skrbijo oljnice."

Potreba po diverzifikaciji dobavnih verig za goriva, krmila in gnojila

Ukrepi zajemajo tudi povečan obseg predplačil za neposredna plačila, prožnost glede uvoznih zahtev za živalsko krmo ter začasni okvir za krizno pomoč za kmete, proizvajalce gnojil in ribiški sektor.

"Trenutna kriza znova kaže potrebo po odpornosti in diverzifikaciji dobavnih verig za proizvode, kot so fosilna goriva, gnojila in krmila," je povedal Dombrovskis. "Kratkoročni ukrepi so pomembni, a ne morejo nadomestiti prehoda kmetijskega sektorja k trajnostnosti in odpornosti kot načina za spopadanje s cenami v prihodnje," je še dejal.

330 milijonov evrov za Ukrajino

Komisija ob tem predlaga izredno podporo v znesku 330 milijonov evrov Ukrajini, ki velja za žitnico Evrope. Ta sredstva bodo po besedah izvršnega podpredsednika komisije pomagala pri ublažitvi trpljenja Ukrajincev z zagotavljanjem osnovnih dobrin in storitev, kar vključuje tudi hrano.

EU bo okrepil tudi svoj prispevek k svetovni prehranski varnosti, in sicer s humanitarno pomočjo državam z nizkimi prihodki, ki uvažajo hrano. Pomagala pa bo tudi drugim državam, prizadetim zaradi konflikta.

Zaradi invazije bo pridelek žita v Ukrajini manjši

Pridelek žita v Ukrajini leta 2022 se bo verjetno zmanjšal za 54,6 odstotka, na 38,9 milijona ton, zaradi zmanjšanja setvenih površin zaradi ruske invazije, so po poročanju Reutersa sporočili iz ukrajinske svetovalne agencije za kmetijstvo APK-Inform.

Izvoz žita v sezoni 2022/2023 bi se lahko zmanjšal za 32 odstotkov, na skoraj 30 milijonov ton, vključno z 10 milijoni ton pšenice in 19 milijoni ton koruze, je v poročilu zapisala agencija.