"Mednarodni red doživlja spremembe, kakršnim nismo bili priča od leta 1945. Smo v odločilnem trenutku za evropsko varnost. To je odločilni trenutek za ukrepanje," je ob predstavitvi bele knjige o evropski vojaški prihodnosti z naslovom Pripravljenost 2030 povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas.

Kot je ob tem povedal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius, EU ta načrt potrebuje, ker da obveščevalni podatki nekaterih članic kažejo, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin delovanje zahodne kolektivne obrambe preizkusil že pred letom 2030.

Po komisarjevih besedah bo ključno izvajanje te bele knjige, saj zgolj njeno branje Moskve ne bo odvrnilo od napada.

Prednostna naloga povečanje vojaških izdatkov

Med štirimi ključnimi prednostnimi nalogami bele knjige je povečanje vojaških izdatkov držav članic. Temu namenjen načrt, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo, je komisija predstavila že v začetku meseca.

Sorodna novica Von der Leyen: Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo

Načrt za ponovno oborožitev Evrope predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme na več prednostnih področjih. Glede na predlog uredbe EU-ja, ki ga je sprejela komisija, so med temi sistemi protizračne in protiraketne obrambe, letalniki, rakete, topništvo, zaščita kritične strukture in vojaška mobilnost.

Bruselj si bo denar izposojal na kapitalskih trgih

Sredstva za posojila namerava Bruselj pridobiti z izposojanjem denarja na kapitalskih trgih, med države članice pa jih bo razdelil glede na potrebe, ki jih bodo članice predstavile v nacionalnih naložbenih načrtih. Za njihovo pripravo bodo imele na voljo šest mesecev, pri čemer bo sodelovanje v instrumentu prostovoljno.

Bodo pa lahko pri financiranju projektov, za katere bodo uporabile posojila, izkoristile tudi t. i. nacionalno odstopno klavzulo, ki omogoča odstopanje od evropskih proračunskih pravil.

Komisija je v danes sprejetem dokumentu določila pogoje, pod katerimi bo možna uporaba odstopne klavzule. Proračunske vojaške izdatke bodo lahko članice v obdobju 2025-2028 zvišale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile evropska pravila. Kot izhodišče za izračun zvišanja se bodo upoštevali izdatki v letu 2021, torej leto pred rusko invazijo v Ukrajini.

Po navedbah virov na komisiji so kot obrambni izdatki obravnavani tudi projekti za dvojno, torej civilno in vojaško rabo, a le če je njihov glavni namen vojaška raba.

Povečanje vojaških izdatkov v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope je sicer le del bele knjige o prihodnosti evropske obrambe. Druga prednostna naloga je zmanjšati vrzeli, s katerimi se članice soočajo na področju vojaških zmogljivosti, pri čemer bo prav tako poudarek na skupnem naročanju opreme.

Komisija želi tudi povečati pomoč Ukrajini

Z belo knjigo želi komisija povečati tudi pomoč Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Predvideva ustanovitev skupne delovne skupine, v okviru katere bodo Unija in države članice usklajevale vojaško pomoč Kijevu, pa tudi okrepitev sodelovanja med ukrajinsko in evropsko vojaško industrijo.

Okrepitev evropske vojaške industrije je sicer zadnja prednostna naloga bele knjige o prihodnosti evropske obrambe.

Sorodna novica Boštjančič: V varnost bi lahko usmerili del kohezijskih sredstev

Poleg vojaških izdatkov bo treba začeti odplačevati skupne dolgove

Svet je gospodarsko in varnostno povsem drugačen, tudi evropski proračun bo moral odražati nove prioritete, je za Radio Slovenija poudaril tudi strokovnjak za javne finance Evropske unije in profesor na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Mojmir Mrak. "Zagotavljanje varnosti je zdaj postala top politična tema, nekaj bo treba narediti," je dejal. Zdaj gre sicer za obrambo 13 od 1000 milijard evropskega proračuna.

Poleg tega bo z novim sedemletnim proračunskim obdobjem treba začeti odplačevati skupne dolgove, najete za financiranje okrevanja po covidu. "Če to preračunamo na eno leto, bo to prišlo okoli 25 milijard evrov. Se pravi približno polovico denarja, ki gre za kmetijstvo, bomo morali zdaj nameniti za odplačevanje dolgov," je opozoril Mrak. Da bi dodatno financirali vse to, bi morali proračun Unije podvojiti, je izračunal.

Če bo obseg manjši, bo treba zarezati v kmetijstvo in kohezijo. Koliko, je odvisno od pogajanj, Mrak je pripravil različne scenarije – restriktivni enoodstotni in idealni dvoodstotni nista verjetna, sam za realističnega šteje tistega s povečanjem obsega na 1,5 odstotka BDP-ja Unije. Glede obrambe pa opozarja. "Jasno je, da za obrambo – teh 800 milijard evrov – veliko tega sploh ne more biti financirano iz večletnega finančnega okvira, ker pogodba tega sploh ne dovoljuje," je dejal. Del bo zato verjetno financiran po zgledu mehanizma za okrevanje in odpornost.